Poljubi me nežno 22. del

Odprla sem vrata šolske omarice. Iz nje sem vzela zvezke za naslednjo uro. »Scarllet, nazaj si,« se je oglasila Lina iz drugega konca hodnika. Seveda so se vsi zazrli vame. Prišla je do mene. »No, saj so bile počitnice nisem zamudila prav dosti,« sem rekla in se ji nasmehnila. »Saj je vseeno,« je rekla in se spačila. Morala sem se ji nasmehniti. »Greš z mano na kosilo?« me je vprašala. Spomnila sem se na svoj ubogi trebušček, ki je jokal že od druge ure dalje. »Jaa,« bila sem navdušena že ob samo mislijo na hrano. Tokrat se je glasno nasmejala Lina. Stekli sva v jedilnico. Vonj hrane me je čisto omamil. »Želiš?« me je vprašala kuharica. Pogledala sem kaj vse mi je na voljo. Piščanec, zelenjava, pire krompir, lazanja, pečenka, zelenjavni narastek, testenine, pica in še mnogo drugih dobrot. »Lazanjo in zeleno solato s paradižnikom prosim,« sem rekla. Nisem bila pozorna kaj si je naročila Lina, a stavim da bo jedla nekaj vegetarijanskega. Poiskali sva prazno mizo v velikanski jedilnici. »Kam si poslala tistega lepega tipa, ki je bil nekaj časa s tabo?« me je vprašala. V srcu me je nekaj zapeklo. Zopet sem se spomnila nanj. Vilico sem kar odložila. Lina je opazila, da mi je postalo neprijetno. »Oprosti, nisem hotela,« je rekla in me žalostno pogledala. »Nič hudega, saj nisi vedela.« »Ko sem vaju gledala na zabavi se mi je zdelo, kot da se poznata že od nekdaj in ko te je poljubil si se zableščala kot zvezda. Vem, da sem bila zadeta, pijana pa še kaj, ampak vem kaj sem videla,« je rekla. »Veš… Izbral je drugo,« sem ji povedala.

Skoraj je izpljunila kos zelenjavnega narastka. »Je nor? Mislim že ti si naravnost čudovita, je izbral Diano Argon ali Taylor Swift?«

Začela sem se smejati. »Ja kaj. Scarllet sploh veš koliko fantov je na smrt zaljubljenih vate?« Tega se nisem nikoli vprašala. Vedela sem le za enega. Tistega, ki sem mu všeč že od prvega letnika. »Me sploh ne zanima,« sem povedala. »No, mogoče te zanima, da je Gal prejšnji teden stavil, da te ne bo položil nihče, ker te še sam ni mogel.« Zataknilo se mi je. »Torej je res? Sta se skoraj dala dol?« »Lina! Ne, no ja. Mogoče,« sem nazadnje rekla. Začeli sva se smejati. »In ja, Kate je rekla da si totalna prasica, ker si ji speljala Gala. Pravi, da ga je ona imela prva.« »Ta je pa bolna. Jaz z Galom nisem imela prav veliko,« sem rekla. »Ah, saj veš kakšni so ljudje iz muhe delajo slona. Jaz imam bitchy ugled le zaradi govoric in nekaj poljubov v wc kabinah,« je rekla. »Torej ni nič res?« sem jo začudeno vprašala. »Ne, še vedno sem devica, kdo bi si mislil kaj?« Obe sva se začeli smejati. Nikoli si ne bi mislila, da je Lina čisto hm… normalna. »Torej sem dovolj dobra, da postaneva prijateljici?« me je vprašala. Resno sem jo pogledala. »Kaj pa vem, lahko bi škodila mojemu ugledu, ker pa sva že peli skupaj in nakupovali in ker imava sedaj podoben ugled bi se lahko zmenili,« sem rekla. »Sem vedela, da si za akcijo,« je rekla. Nasmehnila sem se ji. Zopet imam NORMALNO prijateljico, ki me razume.

Presneto, zares sem že pogrešala umetnost. Sedeli smo v ateljeju in čakali profesorico. Po dolgem času sem zopet videla Gala. Bil je čisto drugačen, pa ne mislim po izgledu, ampak na njegovem izrazu se je spremenilo marsikaj. Kaj se vse zgodi, če te prizidane oseba, ki jo imaš rad. »Scar, greva potem na kavo?« me je vprašala Lina in me zbudila iz misli. »Lahko,« sem rekla. Opazila sem, da me Kate čudno gleda. Nasmehnila sem se ji in ji pomahala. Vstala se je in stopila do mene. Hotela sem jo pozdraviti, a me je udarila. »Kaj sem ti pa sedaj naredila?« sem jo vprašala. »Sram te naj bo. Tarra se zagotovo obrača v grobu, ker si jo takole izdala.« Prekipelo mi je. »Kako si drzneš tako govoriti o njej?« »Zamenjala si jo za to cipo. Sram te naj bo.« »Veš kaj, Lina je čisto v redu ne pa ti. Za mojim hrbtom si vsa izdajalska, a ko prideš do mene si vsa sladka.« »Vsaj nisem prasica, ki se da dol z vsakim, ki ima pet minut časa!« In sedaj je šla čez vse mere. Sunila sem jo na tla in se vrgla nanjo. Začeli sva si puliti lase. Zaslišala sem fante, ki so navijali dekleta pa so kričala naj prenehava,a nisem mogla. Ne bo tako govorila o osebi, ki sem jo imela zelo rada. V atelje je stopila profesorica. »Dekleti takoj nehajta!« se je zadrla. Lina je prišla do naju in mi pomagala vstati. Bila sem cela razmršena. »Kaj se je zgodilo?« me je vprašala profesorica. »Kate je žalila Tarro in uničevala njen spomin,« sem rekla. »Ni res! Ti si me udarila, ker sem ti speljala Gala.« »Ga. profesor to ni res. Sošolci vam lahko potrdijo, da to ni res,« sem rekla. »To bomo reševali kasneje, sedaj se raje posvetimo novi nalogi, ki bo malce drugačna,« je rekla. Vsi smo se posedli. Profesorica nam je razdelila navodila. Vsak je dobil drugačno navodilo. »Najprej začnite s skico, ki jo boste naslednjič prenesli na platno.« To so bila vsa navodila, sama se je odpravila k svojemu platnu in začela risati. Ta ima res čudne navade, a je super. Osredotočila sem se na navodila, ki sem jih prejela.

»Spomni se na željo, ki si jo imela oziroma jo imaš z najboljšo prijateljico. Kaj sta želeli narediti, a vama še ni uspelo. Ampak ne želim videti slik Pariza, Londona, Prage, Budimpešte… Osredotoči se na nekaj posebnega. Pod skico pa opiši kaj si hotela s sliko povedati. Uživaj v nalogi.«

Navodila so bila malce nejasna, a sem hitro ugotovila kaj pričakuje od mene. V roke sem vzela svojo skicirko in svinčnik. Spomnila sem se, da sva hoteli iti v starinarnico s baročnimi stvarmi. Tam je delala stara gospa, ki so ji pravili Čarovnica. Dolgo sva zbirali pogum, a nama ni uspelo. Narisala naju bom v tej baročnih oblekah. Hitro sem se vživela v to vlogo. V spomin so mi prišle vse bedarije, ki sva jih načrtovali. »Hej, moj nos ni takšen,« se je oglasila. Prikazala se je. Nasmehnila sem se in ga hitro popravila. »No sedaj pa je že bolje,« je rekla in se zahihitala. Hotela sem ji povedati, kako jo imam rada, a bi se vsem zdela nora.