»Tvoj načrt je idiotski! Resno! Lucas midva proti vampirjev, ki jih bo zagotovo toliko kot Rusov?«
»Včasih znaš biti res neumna,« mi je rekel. »To bom sprejela, kot kompliment,« sem mu jezno rekla. »Na pomoč sem poklical svojo vojsko,« je rekel in se zmagoslavno nasmehnil.
»Resno? Angeli na Zemlji nimajo dovolj moči za boj,« sem mu povedala. »Scarllet, prosim ti za nas veš le nekaj mesecev. Jaz pa poznam to življenje že kar nekaj let,« je odgovoril. Kako sovražim besedni dvoboj! »No dobro, zmagal si! Torej pride kraljeva vojska?« sem vprašala. Prikimal je. »In bojevali se bomo kar na zabavi?« »Ne, bojevali se bomo v gozdu,« je rekel. Začela sem se smejati. »Gozd v Atlanti?« »Čarobni gozd v Atlanti,« je rekel Lucas. »Kaj?« »Prav si slišala. Obstaja čarobni gozd. Vidijo pa ga le angeli, volkodlaki vampirji, hudiči in druga mistična bitja.« Tokrat nisem vedela kaj naj rečem. Vedel je več, kot jaz. »Dobro in kdaj pride ta tvoja vojska?« sem vprašala. »Pred zabavo,« je odgovoril. »Jaz pa moram med tem časom v šolo?« sem vprašala. »Ja, ker imaš poslanstvo,« je odgovoril. »Dobro, ampak če bom prišla domov kot prežvečen žvečilni je krivda tvoja,« sem mu rekla iz omare pograbila oblačila in se odpravila v kopalnico.
»Veš kaj moraš storiti?« je vprašal. »Vem,« sem odgovorila pograbila torbico in zapustila avto. »Lepo se imej,« je še dodal. Kislo sem se nasmehnila in odšla v šolo. Sedla sem na svoje mesto. Matematika, predmet ki mi gre strašansko na živce se je začela. Profesor je kot ponavadi zamujal zato so se vsi pogovarjali o večerni zabavi. Fantje so dekletom prinesli rože, srčke in pliškote. Lino so kar obsuli z njimi. »Scar, ta je zate,« je rekla in mi podala ljubkega medvedka. »Hvala,« sem se ji zahvalila. V razred je stopil Gal za njim pa Kate. Srce mi je kar poskočilo od straha. Kako ga naj dobi na samem, ta Kate je vedno zraven njega! Očitno se bom morala sprehoditi na moški WC. Sedla sta in tik za tem je v razred vstopil predragi profesor s svojimi velikanskimi očali in prevelikimi hlačami.
Zbirala sem pogum, da bi stopila do njega. V ateljeju je stal sam kot, da bi čakal name. Zajela sem sapo in se mu približala. »Živijo,« sem ga pozdravila. »Hej,« je rekel. Bil je zaposlen s slikanjem. »Pogovoriti se morava,« sem kar prešla k stvari. »Glede česa?« je vprašal. »Glede tistega včeraj.« Mislila sem, da se bo obrnil k meni in me začel zasliševati, a je še naprej lahkotno risal. »Ja?« »Gal vem, da si vampir,« sem rekla. Njegova roka je obstala. V hipu se je obrnil. Prestrašila sem se. »Kako dolgo že?« je vprašal. »Že nekaj časa,« sem odgovorila. »Torej si včeraj slišala prav vse?« Prikimala sem. »Vem, da nameravaš ubiti neko dekle, ki naj bi bila Izbranka. In vem, da je Kate tudi vampirka in vem, da si ti kriv za vsa ta izginotja.« »Ampak kako?« je vprašal. »Ni pomembno,« sem m odgovorila. V njegovih očeh sem zaznala strah. »Si komu povedala?« »Ne.« Pogledal je skozi okno. »Če ne želiš, da te izdam pridi danes na valentinovo zabavo. Tam bom. Lahko se pogovoriva in če bo tako kot želim ti predam Izbranko.« Ob zadnji besedi se je zdrznil. »Veš kdo je?« Prikimala sem. »Dobro dobiva se na zabavi, a ti že naprej povem, da mogoče ne boš dočakal novega jutra,« je rekel in se posvetil slikanju. Tokrat sem se zdrznila jaz. Lucas je imel prav. Ne bo prišel sam. Le kaj bo storil ko bo izvedel, da sem Izbranka jaz. »Ubili jo bodo, le kako bi jo zaščitil?« Njegove misli so bile glasne. Že dolgo jih nisem slišala. Mislim, da me ne bo hotel zaščititi, ko bo izvedel kdo sem.
Prišla sem domov. Odprla sem vrata hiše in se zaletela v nekega moškega. Ugotovila sem, da je naša dnevna soba polna ljudi. Bolje rečeno – vojakov. Angelska vojska je prispela. Med njimi je bilo tudi kar nekaj žensk. To me je presenetilo. Šok pa sem doživela, ko sem zagledala Lucasa kako poljublja Anno. Kar zvrtelo se mi je. Skoraj sem padla na tla, a me je ujel Donatel, angel ki me je pripeljal domov. »Gospodična ste v redu?« me je vprašal. »Sem, hvala.« Pristopila sem do Anne in Lucasa. »Scarllet!« je zavpila Anna in se mi vrgla okoli vratu. »Hej,« sem jo pozdravila. »Si opravila nalogo?« je vprašal Lucas. »Sem.« »Odlično,« je rekel in se zlobno nasmehnil. »Tega pa nisem pričakovala od angela,« sem rekla in obe z Anno sva se glasno začeli smejati.
Lucas nam je uro pred odhodom vse razložil, razdelil količke in marjetice. Že pred časom sem ugotovila, da so vampirji alergični na marjetice. »Imam svojega,« sem rekla in zavrnila količek, ki mi ga je podal. »Daj ga meni,« je rekla Anna. »Se boš borila?« sem jo vprašala. »Seveda, saj se gre za življenje moje prijateljice,« je rekla. Objela sem jo. Bi še vedno bila moja prijateljica, če bi izvedela da sem zaljubljena v njenega moža? Kako se to sliši grozno!
Vse je bilo nared. Vsi so bili pripravljeni, le jaz ne. Razdelili smo se v skupine po dva ali trije. Tako bomo neopaženo prišli na zabavo. Skupin je bilo najmanj petdeset. »Scarllet, pazi nase,« je rekla mami in me objela. »Če se mi kaj zgodi pazi na njo,« sem zašepetala Tayu. Prikimal je. S solzami v očeh sem zapustila hišo in stekla k Lucasu in Anni. »Pripravljena?« me je vprašala Anna. Obrisala sem si solze in odločno prikimala. Naj stane kar hoče, Gal se bo nocoj mrtev zgrudil na tla!
