Poljubi me nežno 40. del

Po nekaj dneh se je vse vrnilo na svoje mesto. Vse poškodovane stvari so popravili med njimi tudi del dvorca. Vse je bilo tako, kot da se nič ne bi zgodilo. Tarra je naslednji dan zopet postala le duh, a je prisotna in vsi jo lahko vidijo, seveda je v to zopet posegla čarovnija nimf.

Končno je zopet tako, kot je bilo
.
Končno se lahko pogovarjava in nihče me nima za noro.

Končno sem dobila nazaj svojo najboljšo prijateljico in končno sem zopet srečna. Ne vem kaj bi lahko bilo še bolje, a še vseeno sem čisto odtujena od realnosti. Moje misli so še vedno v peklu, še vedno pri Reaksinovih zadnjih besedah. Nikakor ne morem sestaviti celotne zgodbe. En košček manjka, košček ki je skrajno pomemben.

Sedela sem na klopci v grajskem vrtu in premišljevala ter štela dneve. Koliko pouka sem zamudila. Le kako bom zdelala letnik? V drugem semestru imam le pet ocen. Vrniti se moram in vse nadoknaditi, a kako naj zapustim Solerijo brez, da bi razvozlala zgodbo in pomen Hudičevih besed.

»Scar, kaj ti je?« Srce mi je skoraj padlo v hlače. Prestrašila sem se in to zelo. Ob meni je nenadoma sedel Lucas.

»Kako to misliš?« sem ga zmedeno vprašala.

»Zadnjih nekaj dni si odsotna. Je kaj narobe?« je zaskrbljeno vprašal. 

»No, razmišljala sem koliko pouka sem zamudila in…«

»In kaj?« Opazila sem, da ga malo preveč skrbi zame.

»Se spomniš, da mi je Reaksin nekaj zašepetal na uho preden sva odšla?« Pomislil je.

»Seveda se. Kaj ti je rekel?« me je vprašal.

»Citiram: 'Zaradi ljubezni do tebe Melia te izpustim, a še vedno se lahko vrneš, kot si se vrnila sedaj.'« Pogledala sem Lucasa. Njegov obraz je postajal rahlo besen ob enem pa zelo zmeden.

»Kaj je mislil s tem?« sem ga vprašala.

»Poznaš zgodbo o treh nimfah?« ga je zanimalo. Odkimala sem. »Pred tisočletji so se na Soleriji pojavile nimfe. Lepe ženske s čarobnimi močmi. Živele so pod Nebeško goro, ki pa je skrita vsem razen tistim ki jo potrebujejo in seveda nimfam. Torej najprej sta bili dve Orea in Dyra nato pa sta dobili mlajšo sestro Melio. Melia je bila nekaj posebnega. Imela je ogromno moč in kmalu se je razvedel zato sta jo sestri skrili na Nebeško goro. Reaksin, ki je bil še takrat angel je hotel posrkati njene moči in se upreti kraljevi družini; mojim starim staršem. Uspelo mu je priti do Melie, a moči ji ni poskal pač pa se je premenil v temnega, padlega angela. Očitno je ugrabil Melio in jo odpeljal, kajti od takrat je ni videl več nihče.« Zgodba me je malce prestrašila.

»Ampak zakaj je meni rekel Melia?« sem ga vprašala.

»Tega pa ne vem, ampak zagotovo obstaja razlog,« je rekel.

»Lucas, jaz…« Prekinil me je s poljubom. »Vem, da si zmedena, ampak bova že odkrila kaj se dogaja,« je rekel in me objel. Prepustila sem objemu. Potrebovala sem bližino, zaradi vsega kaj se naredilo. Kaj sem storila jaz. Bila sem rahlo kruta, ah kaj rahlo zelo kruta. Znebila sem se vseh zlobnih bitij. Včasih si sploh nisem več podobna. Kot da bi se zbudila v čisto drugem svetu, a ko sem ob njem sem zopet prava jaz. Vedno bolj mi je bilo jasno, da je on tisti košček sestavljanke kateri se kot ulito sklada z mojim koščkom. Vedela sem, da če ga izgubim bom izgubila tudi del sebe, kot sem ga že ko je dahnil tisti da. Občutek imam, kot da mi življenje daje še eno možnost in to bom zajela s polno žlico.

»Pridi greva poiskati Tarro, nekaj vama moram povedati,« je rekel Lucas. Prijel me je za roko in skupaj sva se odpravila iskati mojo bledo prijateljico.
Tarra se je pogovarjala s Theom, no nista se ravno pogovarjala vsakdanjih rečeh. Bila sta si zelo blizu, skoraj malo preveč. Z Lucasom sva se skrila za drevo in ju opazovala bilo je zanimivo. Spomnila sem se kako sem pred dvema letoma takole opazovala njo in Zacka.

»…zagotovo obstaja nekaj,« je rekel Theo.

»Vem, ampak smrtnica sem ti pa angel. Oba veva kaj se je zgodilo Scarllet,« je rekla Tarra.

»Ampak ti si duh. Posebna si. Duh nikoli ne umre,« je rekel.

»Sem duh, ki se ga lahko dotakneš,« je rekla se sklonila k njemu in ga poljubila. FUJ. Tarra resno? Z Lucasom sva se spogledala in se začela smejati. Šele ko se je Tarra prikazala pred nama sva ugotovila, da sva se smejala preveč glasno.

»Naju zasledujeta?« naju je vprašala Tarra. Bogi Theo je bil ves rdeč. Bilo mu je nerodno, ker ga je Lucas videl v takšnem položaju.

»Ne, le iskala sva te,« je rekel Lucas saj sem se sama vedno bolj smejala.

»No našla sta me. Kaj želita?« je vprašala. Opazila sem, da je malo jezna, ker sva jo zmotila sredi pomembnih zadev. Sicer pa je bolje da sva ju zmotila kdo ve v kaj bi se prelevil ta poljub.

»Dolga zgodba. Ugotoviti moramo zakaj je Reaksin Scar rekel Melia,« je pojasnil Lucas.

»Zanimivo,« je rekel Theo.

»Imaš kakšno teorijo?« sem ga vprašala.

»Jaz ne, ampak kraljeva knjižnica jih ima ogromno,« je rekel.

»Kaj še čakamo gremo tja,« sem rekla in vsi smo začeli teči v notranjost palače.