»Rišemo?« Zopet ta glas. Zopet ON!
»Mar ne vidiš?« Sede poleg mene in mi iz rok vzame skicirko.
»Vrni mi jo!«
»Samo pogledal bom.« Opazovala sem ga, kako je listal in gledal moje skice. Ugotovila sem, da ima čudovit obraz. Njegove poteze so tako resne, čudovite pravi užitek umetnika. Ga je že kdo narisal?
Kot bi mi bral misli je rekel: »Narisati bi me morala.« Zataknilo se mi je.
»Pa kaj še,« sem rekla in prhnila.
»Scarllet, narisala me boš.«
»Samo v tvojih sanjah,« sem mu rekla iz rok vzela skicirko in se odpravila v šolo. Nor je. Resno. Mogoče je jasnovidec ali pa bralec misli, kar je čisto nemogoče. Bedak. Odšla sem v matematično učilnico. Matematika ni moj predmet, ampak vsaj profesorica je super. V razred vstopita Kate in Gal. Kaj? Pogovarjala sta se in Kate je poljubil na lice. Resno? Ta pa ne izgublja časa. Čudi me, da ga še Lina ni spravila na WC in ga izmučila.
»Kdo manka?«
»Kate,« se oglasi Lina. Pogledala sem po razredu. »Ter novi- Gal,« sem še dodala. Profesor zgodovine je takoj vse zapisal v dnevnik. Takoj sem sestavila tole zgodbo. Špricata. Kdo ve kje in kako bi ju človek sedaj našel. Pomislila sem na najošabnejše stvari. Kaj naj, saj sem samo najstnica s podivjanimi hormoni.
»Gospodična Scarllet pred tablo.« Skoraj me je kap. Vprašana sem. Vstala sem in stopila do profesorja.
»Upam, da si se učila.« Kako sovražim tale stavek. Že tri leta govori eno in isto. Vsakemu reče enako in skoraj vsi ga razočarajo. No, jaz ga še nisem in upam, da ga tudi sedaj ne bom.
»Opiši nam Atene- čisto vse nam povej do skrajne malenkosti.« Da, snov prvega letnika. To je naš gospod profesor. Vpraša te lahko kar mu pride na misel. In tako sem nakladala do konca ure.
»Kate, špricala si. Se zavedaš, da imaš neopravičeno? Kaj te je pičilo?« Napadla sem jo z vprašanji nato, ko se je prikazala v telovadnici.
»Kaj te briga.« Njen odziv mi ni bil prav nič všeč.
»Z Galom si bila, kajne?«
»Si ljubosumna?« me je zbadljivo vprašala.
»Niti najmanj,« sem ji odgovorila.
»No, Gal se ne zanima zate, pravi da si dolgočasna in nezanimiva.« Misli, da me lahko prizidane? Ne bo ji uspelo.
»Briga me kaj si misli o meni. Ti pa se mu zdiš zanimiva zagotovo zato, ker si se mu ponudila in mu ustregla.« Ok, tega a nisem hotela reči! Udarila me je. Dobila sem klofuto.
»Hudiča Kate, kaj ti je?« sem jo vprašala. Pogledala sem jo v oči.
»Drogirala si se,« sem ji rekla.
»Ne, nisem,« se je upirala.
»Ne laži mi, poglej kakšne oči imaš!« Tokrat sem pričela kričati na njo.
»Ne deri se, glava me boli.« Grdo sem jo pogledala in odšla proč od nje. Bila sem besna na Gala. On jo je spravil v to. Sedaj pa jih bo slišal in čutil. Ne bo se izmuznil. Profesorja športne vzgoje še ni bilo. Hitro sem stekla ven, na stadion. Fantje so imeli športno zunaj. Odločno sem korakala do Gala.
»Kaj se greš?« Presenetila sem ga.
»Kaj sem pa zdaj naredil?« me je vprašal in čudno pogledal.
»Naj začnem kar naštevati?« To je bilo mišljeno kot retorično vprašanje in mislim, da je dojel.
»Kate si poljubil, nato sta špricala in se drogirala. Potrebuješ še pisno?«
»Tako torej, ljubosumna.«
»Nisem!« Pogledal me je in se nasmehnil tako kot prvič. Ta nasmeh mi para živce. »Sama se je zadela jaz sem le sedel in jo gledal,« je rekel.
»Gledal, kaj in zakaj je nisi ustavil?«
»Ne vtikujem se v tuje posle.« Kako sovražim ta njegov sarkazem.
»Da ne? Mojo sliko si uničil, gledaš moje skice. Vtikuješ se vame,« sem mu jezno rekla. »To je drugače,«je rekel.
»Drugače? Misliš, da je drugače? Enako je! Ne vtikuj se vame, Kate pusti primeru in…« Nekaj sem hotela še reči, a me je poljubil. Oblila me je mrzlica. Odrinila sem ga proč in mu pritisnila klofuto.
»Nikoli več me ne poljubi!« Sem se zadrla nanj in odšla nazaj v telovadnico. Prekleto! Najraje bi ga zadavila! Kako si upa?
»Toliko o tem, da nisi ljubosumna. Takoj si stekla k njemu in ga poljubila!« Za sabo sem zagledala Kate.
»Kako?«
»Videla sem vaju. Pocestnica!«
»Ne zmerjaj me in sploh ga nisem poljubila jaz, on je mene!« Morala sem se zagovarjati.
»Ne verjamem,« je rekla in stekla stran. Čudovito. Toliko o lepem dnevu. Zakaj se mi mora ravno sedaj dogajati vse to? Dve leti sem imela mir, sedaj pa tale norija? To morajo biti sanje ali pa kakšna skrita kamera!
»Vem, da me ljubiš.«
»Zakaj si tako samozavesten?« sem ga vprašala in mu pritisnila poljub na lice.
»Ravno zaradi tega,« je rekel in se mi nežno nasmehnil.
»Ne morem verjeti, da sem te sovražila,« sem mu povedala.
»In potem sem te poljubil, kar tam sredi igrišča,« je rekel. Padla sem v smeh. Stopil je čisto blizu. Na svojem obrazu sem čutila njegovo sapo, slišala sem njegovo bitje srca. Po vsem telesu sem začutila mravljince.
»Samo izreci ti dve besedi.« Zvenelo je kot prošnja. Pogledala sem ga v oči.
»Ljubim te,« sem mu nežno rekla.
»In jaz ljubim tebe.« Po licu mi je spolzela solza in nato sem se prebudila. Bila sem vsa zadihana. Srce mi je bilo kot noro. Super, sedaj ga pa še sanjam. Kako ga sovražim!
