17.september. Na ta dan sem čakal že od maja in nisem mogel verjeti, kaj se bo danes sploh zgodilo. Zbudil sem se že ob treh zjutraj, saj nisem mogel več spati od navdušenja. Ob osmih sem se odpravil na avtobus do Koloseja, kjer naj bi nas počakal avtobus, medtem pa sem se dobil s svojo prijateljico Janjo. Preden je avtobus prišel, sem navezal že par stikov z drugimi dekleti, ki so se prav tako odpravljale na koncert. Tadej iz koncerti.net je bil zelo prijazen in zelo organiziran. Počakali smo še na zadnje zamudnike in se odpravili proti Celju, Mariboru in potem na Dunaj. Pred areno smo prišli okoli pete ure. Vrsta ni bila tako dolga, a smo se vseeno zapodili vanjo. Kmalu smo bili na začetku vrste. Čakanje v vrsti je bilo nenormalno, porivali so te z vseh strani, varnostniki so kričali na nas, neka punca je metala čokolade v glavo in za nameček je še začelo deževati, tako da smo čakali na dežju. A vseeno sem med čakanjem spoznal veliko Selenatorjev, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije in vsi smo se med seboj takoj povezali. Bili smo najglasnejši, zapeli smo skupaj skoraj vsako njeno pesem in res smo naredili vzdušje. Medtem pa je izšel še "Lolly" videospot, tako da so kriki prihajali z vseh strani, ko smo ga gledali na iPhonu. Po malo več kot dveh urah so nas končno začeli spuščati v dvorano.
Šele takrat se je vse začelo. Dva vhoda sta bila. Kdo je poslušal varnostnike? Nihče. Vsi smo se zapodili, skoraj vsak je padel po tleh in ko so nas na hitro pregledali varnostniki, smo se vsi zapodili v areno. V desetih sekundah smo bili že pri novih vratih, kjer je bila še večja gneča in ponovno samo dva vhoda. Skoraj nisi mogel do zraka, saj nisi imel niti centimetra svojega prostora, varnostniki so se mi pa kar malo smilili, saj ne glede na to, koliko jih je bilo, smo mi bili močnejši. V pol minute smo že porušili varnostnike, ki so čuvali ta vhod in se zapodili do naslednjega. Takrat je že nastala panika, saj smo videli celo dvorano in seveda oder in še vedno smo bili močnejši od varnostnikov.
Zapodil sem se takoj v drugo vrsto pri odru, saj so v prvi večinoma že bili iz Meet & Greeta. Slovenski Selenatorji smo bili vsi povezani med sabo, zato smo se poskusili držati čim bolj skupaj. Med čakanjem na Seleno sem spoznal tudi par domačink, ki so bile zelo presenečene, da nas je toliko pripotovalo iz druge države. Predskupina je bil Daniele Groni, ki je na Dunaju očitno velika zvezda, saj so punce prihajale s plakati posebej narejenimi zanj. Odpel je tri pesmi, ki niso bile dolgočasne, a vsakič ko je omenil Selenino ime, so začeli odzvanjati kriki po vsej dvorani. Ko je končal s svojim nastopom, smo vsi nestrpno čakali. Kar naenkrat sem zagledal na ekranu kratek Selenin posnetek, ki jo je prikazoval med spanjem in v sanjah je imela na voljo tri vrata. Ko je odprla prva, so jo stopnice vodile do odra. Takrat začnejo kriki še bolj odzvanjati po dvorani. Dim se sproži. In za vsem tem dimom pride na oder oseba, ki jo spremljam že od svojega osmega leta. Selena.
Njen obraz je v živo še lepši, lahko rečem da je popoln. Bila je oblečena v belo in izgledala je kot angel. Koncert je začela z "Bang Bang Bang". Večina ljudi okoli mene je strmela vame, saj mislim, da še nikoli nisem tako histerično kričal. Z njo sem pel vsako besedo, ki jo je zapela, in tudi vedno bolj vroče je postajalo okoli mene. Sedem punc so do takrat že odnesli iz Golden Ringa, saj je bilo enostavno prevroče in tudi pijače nismo smeli imeti notri. Vsako pesem, ki jo je v nadaljevanju odpela sem pel z njo, seveda pa sem tudi poskusil čim več poslikati in posneti. Tudi njene plesalke so bile vrhunske, a mi smo imeli oči le za Seleno. Najlepši trenutki so bili, ko nam je govorila, saj je njen glas tako nežen in prisrčen, da se ne da opisati. Za vse nas je bila najbolj žalostna pesem "Love Will Remember", saj smo vsi vedeli o kom govori. Proti koncu koncerta sem moral iti po kozarec vode, saj bi drugače najverjetneje omedlel zaradi vročine. Takoj sem se vrnil nazaj v dvorano in se nekako prerinil nazaj, kjer sem bil. Cel koncert sem imel nasmeh na obrazu, saj nisem mogel verjeti, da je dejansko pred mano oseba, za katero sem mislil, da je ne bom nikoli mogel videti v živo. Moji najljubši nastopi so bili "Like A Champion", "A Year Without Rain", "Who Says" pa mi je pa bil najbolj všeč zaradi tega, kar nam je na začetku povedala: "I wouldn't be nothing without you. And if there's anything i wanna share with you guys, it's that I know you guys deal with the same things we all deal with it. People telling you that you're not good enough, or that you're not beautiful… But I promise you, you are so perfect the way that you are each of every single one of you and don't let anyone take that away from you." Koncert se je končal s fenomenalnim nastopom pesmi "Slow Down", ko so na nas padali barvni listki. Nazadnje se nam je zahvalila, nasmejala, rekla, da se vidimo naslednjič in odšla z odra.
Luči so se prižgale in vsi slovenski Selenatorji smo se med seboj začeli objemati, kupovati stvari, ki so jih prodajali na koncertu in se počasi odpravili do avtobusa. Še vedno ne morem dojeti, da sem bil na koncertu nekoga, ki mi toliko pomeni v življenju in da sem imel priložnost spoznati toliko čudovitih ljudi, ki delijo isto ljubezen do Selene kot jaz. Telefon je poln videov in slik, karta je ohranjena, zapestnica Golden Circla enako in prav tako listki, ki so padali na nas. Seveda bo pa ostalo še toliko neverjetno popolnih spominov. Še enkrat bi se zahvalil TocnoTo Teens, da so me izbrali za nagrajenca, ker mi bo ta koncert za vedno ostal v spominu.
Dino Spahić
