Skrivnostna plesalka, 13. del

Ko je parkiral za njenim avtomobilom na privozu pred hišo je bil vesel, da se je do sem pripeljal sam. Ni vedel, kaj bi ji lahko med potjo govoril. Bil je prevzet in hkrati zmeden od novih spoznanj in novih čustev, a vseeno je bil dovolj priseben, da se je zavedal, da je ne sme prestrašiti. Počasi je zlezel iz svojega avtomobila in s sedeža vzel svoj poslovni kovček. Ni mogel skriti navdušenja nad njeno hišo. Takoj je začutil mir in pozitivno energijo. Hiša je bila malo odmaknjena od mestnega vrveža. Obkrožala jo je narava. Čeprav je stala v naselju je bilo okoli toliko dreves in zelenja, da si lahko pomislil, da stoji kje na samem. Še posebno ker so glavni prostori  bili obrnjeni na vrt. V tisti spokojnosti se je pravzaprav odvijalo njeno življenje. Radovedno se je oziral po prostorih v pritličju, domneval je, da so zgoraj samo spalnice. Hiša je bila urejena in okusno opremljena s pridihom domačnosti iz časov njunih babic. Liv mu je ponudila, da si ogleda kar želi, dokler ona pogleda kaj bi jima lahko pripravila za večerjo. Šele ob omembi hrane je začutil, da je res že precej časa minilo od kosila in da je že lačen. Takoj se je ponudil, da ji pomaga. Stvari sta odložila na masivno hrastovo mizico sredi svetle in ogromne dnevne sobe. Odpravila sta se v kuhinjo in Liv mu je takoj ponudila predpasnik in se nelagodno nasmehnila: »Tudi, če nič ne boš počel, ne bi rada videla, da si uničiš obleko.«

»Hvala, čeprav mogoče ne verjameš, sem kar spreten pri kuhanju, dovoli, da nama jaz kaj pripravim. Zdiš se mi nekam utrujena, mogoče bi si privoščila osvežilno kopel, dokler jaz ne pripravim večerje.« Razumevajoče jo je gledal in iskreno mislil vse kar je rekel, res je delovala utrujeno in vsekakor se ji je hotel priljubiti in približati tudi kot dober prijatelj.

Nekaj časa ga je opazovala in omahovala nato pa le rekla: »Prav,« malo je še pomolčala in le tiho pristavila, »hvala.« nato pa kot za stavo hitro izginila iz kuhinje.

David je še nekaj trenutkov strmel v smer kamor je izginila in se trudil umiriti. Priznal si je, da ga je totalno obsedla, tako kot še nobena pred njo. Hotel jo je imeti, toda ne samo imeti, hotel je da tudi ona čuti isto kar čuti on do nje. Počasi se je obrnil in odprl hladilnik z namenom, da ji res pripravi okusno večerjo. Spomnil se je starega reka, da gre ljubezen skozi želodec.