Skrivnostna plesalka, 15. del

»Počakaj in najprej poskusi, kaj če boš razočarana?« je rekel na videz resno, kar je pripomoglo, da se je sprostila in tudi sama nasmehnila, »mislim, da sem sestradana in da bo vse okusno, nikar ne skrbi.« Sproščeno je sedla na stol, ki ji ga je malo prej pokazal.

Ob hrani in kozarcu rdečega vina sta se pogovarjala sproščeno in tudi njun pogovor je zaplaval v bolj privatne vode. David je ugotovil, da bi se prav zlahka navadil na njen zvonki glas in nalezljiv smeh. Pravi užitek jo je bilo gledati in poslušati, ko se smeji in ko kaj vzneseno pripoveduje. Kot bi mignil se je popoldne prevesilo v večer. Zunaj je pokrajino obsevala svetloba bližajoče se polne lune. V  sobo je zavel hladen piš in Liv je vstala z namenom, da zapre balkonska vrata. S kozarcem v roki je, kot da lebdi, prečkala razdaljo od jedilnega kota preko nežno osvetljene dnevne sobe do vrat na vrt. Davidu se je zdelo, da še nikdar ni bil deležen bolj romantične geste in pogleda na žensko. Cel dan je skušal zatreti svoje želje po njej in to je bila pika na i. Ni več zdržal. Razum mu je izpuhtel in čutil je kako vsaka celica njegovega telesa hrepeni po njej. Počasi je vstal in ji sledil. Ko se je obrnila je stal tik za njo in samo pogled na njegove s strastjo zamegljene oči so bile dovolj, da je tudi njej popustila zavora s katero je mirila in brzdala svoje poželenje. Počasi ji je iz roke vzel kozarec v katerem je bilo še za požirek omamne pijače in ga previdno odložil na bližnjo omarico pri tem pa ni izpustil njenih oči iz svojega pogleda. Vse kar si nista mogla povedati z besedami so zdaj govorile njune oči. Počasi se je dotaknil njenega obraza in kot bi jo božal s peresom ji je zdrsnil s prsti preko obraza čez brado in čez ustnico nazaj. Drugo roko ji je nežno ovil okoli pasu in jo čisto počasi začel vleči v svoj objem.

Čutil je njen roke na svojih ramenih in prste, ki so se zapletli v njegove lase, rahlo je razprla ustnice in od silne strasti zaprla oči. Nežno, kot bi se bal se je približal in njene ustnice pokril s svojimi. Poljub je počasi začel vleči oba v vse večjo in večjo strast. Stala sta tesno drug ob drugemu, lahko sta čutila utrip njunih src, ki sta bila v enakem in hitrem tempu. Želela sta si en drugega in oba sta hotela jemati in dajati hkrati. Še predno bi se lahko poljub in strasten objem razvil v strast, v kateri sta oba gorela, se je oglasil zvonec na vratih, ki je nekajkrat močno pozvonil in še predno sta se uspela ločiti, že je bilo slišati pasji lajež in topot težkih šap po parketu.

»Ron in njegove mrcine.« je le s težavo izustila Liv in se odmaknila od Davida
.
»Hej, že dva dni te nisem ne videl in ne slišal, kje si? Slišal sem, da delaš na novem projektu pa vseeno še nikdar me nisi zanemarjala dva dni.« je veselo še z vrat govoril Ron. Vstopil je v dnevno sobo kjer se je Liv posvetila njegovim trem pasjim ljubljenčkom. Z očesom je premeril situacijo v slabo osvetljeni dnevni sobi in ostanke očitno romantične večerje v kuhinji. »Ups zgleda, da sem ga polomil ker sem takole vdrl nenajavljen.« se je nedolžno smehljal in skušal ugotoviti kaj se res dogaja in kdo je postavni moški v elegantnih hlačah in srajci brez kravate.