Skrivnostna plesalka, 16. del

Liv se je otresla psov in vljudno rekla: »Gospod David Crowe, moj poslovni sodelavec. Na njegovem projektu delam. Ron Medick, moj bratranec in lastnik Night stara, ki se spet dolgočasi.« Potem se je nelagodno nasmehnila: »Ne obremenjuj se Ron, nič nisi zmotil, itak je že čas, da se spet posvetiva poslom.« pri tem pa je pazila, da se njen pogled ni srečal z Davidovim.

»Če ti tako praviš ljubica in veseli me, da sva se spoznala David.« je rekel z nagajivim nasmehom na ustnicah, ki je bil dovolj zgovoren, da niti za trenutek ni pomislil, da bi verjel sestrični, da prejle ni zmotil. Toda, če je ona tako hotela, jo bo pustil pri miru, saj jo je še predobro poznal in celo res mu je bilo žal, da je takole vdrl v njeno hišo. Potrepljal je Davida po rami in mu z grimaso, da ga Liv ne bi slišala  ponovno rekel: »Žal mi je.« in ji sledil v kuhinjo, kjer se je lotila pospravljanja ostankov večerje.

»Kavo?« je sproščeno vprašala in radovedno pogledala oba moška, ki sta si bila dovolj všeč, da sta takoj sklenila moško zavezništvo.

»Hvala, ampak pozno je in ti si res utrujena, kaj ko bi lepo šla spat midva pa vsak svojo pot, jutri pa nadaljujeva?« je bil odločen David.

Ron mu je samo prikimal: »Zdaj ko vem, da si še med nami in da imaš obsežen projekt lahko grem potolažen in zadovoljen.«

Oba moška sta vstala v nameri, da res gresta. Liv ju je lahko samo gledala. David je vzel svoj suknjič in namignil proti svoji aktovki: »Vse bom pustil tukaj, jutri zjutraj bom prišel sem in lahko bova nadaljevala.« nasmehnil se ji je in sledil psom ven na dvorišče.

Liv ni mogla slišati, ko je Ron tiho povabil Davida, da pelje za njim do njegove hiše in se mu pridruži na kozarčku dobre kapljice. Počasi se je vrnila v kuhinjo in do konca pospravila posodo. Le kaj je mislil David, ko ji je rekel, da bosta nadaljevala, no seveda je mislil na delo toda ni bila prepričana in to samo zaradi pogleda, ki ji je ob tem poslal in zaradi tistega igrivega nasmeha, ki se je skril v kotičke njegovih omamnih ustnic? Zavedala se je, da v kolikor ne bi Ron prekinil tisti strastni trenutek, bi se oba predala in končala zgoraj v njeni spalnici ali pa kar tukaj na sedežni. Globoko je vdahnila, ja žal ji je bilo, da je Ron prekinil čarobnost trenutka in ja, hvaležna mu je bila, da ju je prekinil in preprečil strasti da se izlije. Strasti, ki se ji ne bi smela odzvati ne ona in ne David. Razum ji je govoril, da se ne smeta zaplesti in srce je hrepenelo po prepovedanem.