Skrivnostna plesalka, 22. del

Tudi ona se je zavedala, da sta zaključila in čutila je praznino ob misli, da ga ne bo več blizu nje. Zaprla je oči in upala da on misli, da si res daje duška ob zaključku priprav, ni si mogla dovoliti, da bi vedel, da ga že zdaj pogreša, da ji je žal, da ga ne bo v njeni bližini. Še predno bi lahko potonila v malodušje in žalost je pozvonil telefon. Urno je stopila do telefona in se oglasila. David jo je radovedno gledal saj namesto, da bi kar koli govorila je delala grimase in se nasmihala na koncu pa je le izdavila: »Razumem, ob devetih in ja pripeljala ga bom. Rekla sem da bom.«  je rekla bolj užaljeno kot jezno in odložila slušalko nato pa se zazrla v Davida. »Ron naju vabi, da prideva na večerjo. Ob devetih v Local pearl. Potem pa bomo zabavo nadaljevali v Night staru in v kolikor se samo poskusiš izmuzniti ali se jaz poskusim izmuzniti,« je vseeno dodala iskreno, »sem ga pošteno nasankala.«

»Zakaj pa bi se jaz poskusil izmuzniti ali pa ti?« je radovedno vprašal David.

»Še nikdar nisi bil v Local pearlu?« je nejeverno vprašala in si sama odgovorila, »najbrž ne ali pa ti obvezna kravata in smoking ne predstavljata problemov.« Kot obupanec se je spustila na fotelj in si oči zakrila z dlanmi: »Danes mi pa res ni do ekstra elegantne smetane, ki ne vidi dlje od svojih pregrešno dragih čevljev.«

David se je samo nasmehnil in pomislil, da sta oba pripadnika te njene tako imenovane ekstra elegantne smetane in to je bil njun svet, a ne en ne drug nista uživala v družbi topoglavih ljudi, ki so se imeli  za nekaj več. Vse bolj in bolj se je zavedal njunega skupnega pogleda na svet in razmišljanja, ki sta si ga delila. Vsekakor  sta ustvarjena en za drugega in v to je moral prepričati še njo. »Najbolje bo, da zdaj  grem in te pridem iskat ob 20.30  in da ne pozabim, ker danes ne boš ti kuhala se bom jutri povabil na večerjo. Ne pozabi da mi jo dolguješ.« se je veselo nasmehnil in začel pospravljati svoje stvari.