Skrivnostna plesalka, 23. del

Samo nekaj mu je zamrmrala, kar si je predstavljal, da je potrditev njegovih besed. Pravzaprav vseeno mu je bilo kaj bo rekla, danes jo bo peljal ven in jutri bosta tukaj pri njej. Dobil je čas, ki mu je že malo primanjkoval.
Točno ob 20.30 je pozvonil na njena vrata. Ko jih je odprla je obnemel.  Videl jo je že v različnih izvedbah, v elegantnem kostimu, športni opravi, kavbojkah in seksi oblekici toda zdaj, ko je stala pred njim v elegantni dolgi črni obleki, ki je poudarila njeno prečudovito telo in lasmi spetimi vrh glave, ki so se v posebej izvlečenih kodrih kot slap spuščali okoli njenega obraza, je bila dih jemajoča. Bila je prava dama in z izbiro nekaj ujemajočih kosov dragocenega nakita je poudarila svojo eleganco in pravo mero dobrega okusa. Nekaj časa je strmel v njo in šele, ko jo je slišal spregovoriti je počasi prišel k sebi.

»So te rože zame?« se mu je nasmehnila in ga povabila naj vstopi.

»Seveda, toda ne morejo se kosati s tvojo lepoto« je bil iskren, ko ji je predal velik šopek dehtečega cvetja.

Nežno ga je poduhala in tiho rekla: »Hvala.«

Sledil ji je v kuhinjo, kjer je poiskala še eno vazo v katero je namestila nove rože. Brez besed je opazoval njene prefinjene gibe. Stopil ji je za hrbet in se izgubil v omamnem vonju njenega parfuma. Počasi se je obrnila in se zazrla v njegove oči. Obema je bilo jasno, da se neizmerno privlačita in želita en drugega. Brez odvečnih besed so se njune ustnice združile in telesi privili drug ob drugega. Po dolgem poljubu je tiho zašepetal: »Prosim dovoli, da tisto večerjo zamenjam za jutrišnji zajtrk.« in ne da bi počakal odgovor je zopet zasužnjil njene ustnice in iz njih izvabil goreč vzdih.

Čez nekaj časa je le uspela pripomniti: »Zamudila bova na večerjo.« in se počasi odmaknila od njega. Skozi napol priprte oči in z nagajivim nasmehom mu je zašepetala: »Če se boš dobro izkazal lahko dobiš oboje, zajtrk in kasneje večerjo.«

Ko sta vstopila v lokal ju je natakar popeljal do mize, kjer je že sedela zbrana družba, ki jo je Ron povabil.

»Pa sta se le prikazala, sem se ustrašil, da bosta oba bojkotirala moje povabilo« je Ron vljudno vstal in pritisnil poljub na sestričino lice ter tiho, da ga je le ona slišala pripomnil, »Sem spet zamočil in vaju zmotil? Oprosti.«

»Tokrat si naredil dobro potezo, hvala.« mu je zašepetala nazaj in se pozdravila še z ostalimi gosti med katerimi je bil tudi Brad.