Skrivnostna plesalka, 4. del

»Seveda lahko stopite naprej, naše dvorane so tako zasnovane, da imajo vsa ogledala na hodnik in po eno ogledalo vsake učilnice je v principu okno in medtem, ko odznotraj ne vidijo ven vi lahko nemoteno opazujete njihovo vadbo. Kar stopite naprej, gospo Harison boste srečali na hodniku, pisarne so na koncu hodnika.« je bila receptorka vljudna in ustrežljiva.

David je z veselim korakom stopil proti učilnicam. Pa ne zato, ker bi si res želel videti vse vaje, ki so potekale trenutno na akademiji, ne on je hrepenel po tem, da ponovno vidi skrivnostno žensko v rdeči obleki.

Sinoči se je hitro odpravil nazaj v svoj hotel, po tistem vročem poljubu mu nobena voljna mladenka ni bila po godu. Tudi, ko je dolgo stal pod mrzlim tušem z namenom da si zbistri glavo mu skrivnostna ženska ni in ni hotela iz misli. Dolgo v noč je ležal buden in obnavljal vsako malenkost , ki se jo je lahko spomnil o njej. V nosu ga je še vedno ščemel njen omamni vonj. Prišel je bolj zgodaj v upanju, da jo bo videl ali vsaj zvedel kaj več o njej. Iskal je karkoli kar mu bo pomagalo, da jo bo našel.

Sinoči je izginila in upal je, da zato ker ima danes obveznosti tukaj na akademiji. Ko je bolje premislil je prišel do zaključka, da najverjetneje ni učenka temveč inštruktorica ali pa profesionalna plesalka, saj ko jo je držal v objemu si je lahko dodobra ogledal njen obraz in prisodil bi ji že kakšnih 27 ali 28 let. In to je bila še ena točka več zaradi katere si jo je še bolj želel najti. Še sam ni vedel zakaj je to tako, ko pa so za njim vzdihovale dvajsetletnice.  Poln upanja je zakoračil med učilnice. V hipu je ostal brez sape. Na eni izmed  slik, ki so krasile stene hodnika, jo je spoznal. Zapeljivo se mu je smehljala in ga tiho opazovala izpod trepalnic medtem, ko so ga njene roke vabile v vroči tango objem. Ni še dodobra prišel k sebi, ko je opazil, da je na večini slik tukaj upodobljena ona.

Foto objektiv jo preprosto ljubi, si je moral priznati in vsekakor se tudi ona zna zelo dobro spogledovati z njim. Slike so bile prave umetnine in njegova skrivnostna ženska na njih prava zapeljivka. Srce mu je močneje utripalo in v njem so se borili mešani občutki. Vsekakor, zdaj je bil še bolj prepričan, da mora narediti vse, da jo najde in izve kdo je. Še predno je lahko pokukal v prvo učilnico in si ogledal vajo, je do njega prišla  gospa Harison, ga lepo pozdravila in ga pospremila v svojo pisarno.

Z zadnjimi napori se je umiril in je ni že takoj na hodniku napadel, da mu izda kdo je njegova skrivnostna ženska, ki mu že od sinoči ne zapusti glave.