Skrivnostna plesalka, 7. del

Telesni napor je čudovito zdravilo za zbegane mislil. Sicer bolj kratkotrajno zdravilo, a vseeno zdravilo. David je bil hvaležen prijatelju, da ga je zvabil na tenis in kasneje v savno. Res se je počutil odlično. Zdaj je preplaval že kar lepo število dolžin in se je zadovoljen s svojim dosežkom naslonil na rob bazena, da počaka prijatelja, ki je malo zaostajal za njim. Kot bi usoda hotela je dvignil glavo in za steklom jo je zagledal. Oblečena je bila v eleganten poslovni kostim v sivih odtenkih, lase je imela lično spete v figo, bila je prava podoba poslovne in resne ženske, toda vseeno jo je spoznal in kri mu je v hipu zavrela. Resno se je pogovarjala z vodjo športnega dela kompleksa. Hitro je poklical Brada, ki je iz njegovega vzburjenega glasu takoj vedel, da se je nekaj zgodilo.»Kaj?«  je bil kratek.

»Tam je!« je živčno rekel David.

»Kdo je kje?« ni razumel Brad, ki se je komaj naslonil na rob bazena in je iskal osebo o kateri mu je prijatelj hotel nekaj povedati.

»Ja moja skrivnostna ženska, tamle se pogovarja, poglej jo, to je ona, sicer v čisto drugačni izvedbi ampak je ona!« je bil ves iz sebe.

Brad se je zagledal v elegantno žensko in na ustnicah mu je zaplesal nagajivi nasmešek.

»Kaj, kaj se smejiš, jo poznaš?« ni zdržal napetosti in prijateljevega muzanja.

»S kom si se pa ti danes pogovarjal na akademiji?« mu je vrnil z vprašanjem.

»Kakšne zveze ima to z njo? Z gospo Harison sem govoril lastnica je bila odsotna. Pa kaj ima to veze, povej mi jo poznaš?« je bil iz sekunde v sekundo še bolj nervozen ves čas pa je pogledoval k ženski, ki se je vidno odpravljala stran.

»Poznam jo in tudi ti jo boš kmalu spoznal, zdaj pa nehaj saj nisi star šestnajst let.« se je zabaval Brad.

David ga je samo začudeno in hkrati hvaležno gledal ter čakal da mu prijatelj pove kaj več. »Pridi greva preplavat  še nekaj dolžin pred večerjo.« ga je pozval in zaplaval stran.

»Hej, nisi mi povedal kdo je!« je bil že malo besen na prijatelja, katerega je njegova nemoč zabavala.

»Boginja osebno.« se je zarežal in se odločil, da neha mučiti prijatelja. »Liv Medick!« mu je samo zavpil čez ramo in zaplaval stran.

»Liv Medick,« mu je odzvanjalo v ušesih, to bi bilo logično, bila je mojstrica plesa in njene slike visijo na hodniku njene akademije in vsekakor nje ne more najeti, da bi plesala na otvoritvi. »Zakaj se sam nisem tega domislil in videl povezavo že prej, zakaj se nisem kaj bolje pozanimal o lastnici akademije?« nešteto zakajev mu je šlo skozi možgane. Zaplaval je, zdaj malenkostno bolj potolažen, saj zdaj je njegova skrivnostna ženska dobila ime in točno je vedel kje jo lahko najde.