Srčna hekerka 14. del

Eric se je zbudil, spočit in zadovoljen. Občutek se je hitro pokvaril, saj je ugotovil, da je v veliki postelji sam. Pretegnil se je in lenobno vstal. Na stolu, poleg oblačil, ki jih je sinoči Alison slekla z njega so zložene stale njegove najljubše kavbojke, mikica in jeans srajca. To bi tudi sam izbral za sobotni dan. Nasmehnil se je in zmajal z glavo. Pot je nadaljeval v kopalnico. Na umivalniku je stala njegova krtačka za zobe in listek, na katerem je pisalo: »Pomislila sem, da jo boš potreboval.« polega pa narisan smajli. Le kako bi se jezil na njo, da je odšla k njemu in brskala po strogo moškem domu? Stopil je pod prho in osvežen nase navlekel kavbojke. Odprl je vrata spalnice in obstal. Koča je dišala po sveže kuhani kavi in slanini z jajci. Alison se je smukala po kuhinji in si mrmrala besedilo pesmi, ki je tiho napolnjevala prostor. Čutila je, da jo opazuje in se obrnila. Zapeljivo se mu je smehljala. Bil je čudovit. Možat in seksi. Kavbojke, ki jih je le napol zapel so mu visele na bokih in odpeta srajca jo je vabila, da se s prsti prehodi po njegovih prsih.
»Dobro jutro. Z Ruth sva šle na sprehod in pomislila sem, da bi nama prihranila nekaj časa, če bi prinesla tvoj računalnik. Ko pa sem že bila v tvoji hiši, sem prinesla še obleke in krtačko za zobe. Saj nisi hud?« je rekla nežno in stopil nekaj korakov bližje k njemu.
»Dobro jutro. Kako si vstopila v mojo kočo?« je lenobno odvrnil.
»Mar ne veš, da drobna lasnica dela čudeže?« se je nasmehnila bolj veselo. »Res pa, da sem tokrat uporabila tvoj ključ. Tistega, ki ga imaš pritrjenega pod mizo na terasi.« je skomignila z rameni in stopila v njegov objem, saj je razširil roki in jo s pogledom vabil.
»Ženska mnogih talentov.« se je zakrohotal in jo kratko poljubil. »Kako je bilo stikati po moškem brlogu?« ga je zanimalo.
Naredila se je užaljeno. »Nisem stikala. Samo v dnevni sem pobrala računalnik. Nato sem se spomnila na krtačko za zobe, spotoma sem iz sušilnice pobrala tvoja oblačila. Če si boš dovolil spomniti se, si te obleke opral in obesil, da se posušijo.«
»Saj nisem rekel, da me moti, da si šla k meni. Le vprašal sem, kako se ti je zdelo hoditi po mojem domu in pri tem vedeti, da jaz spim v tvoji postelji.« se je zabaval naprej in jo še tesneje privil v svoj objem.
»Moralo bi biti čudno, a meni je bilo tako preprosto normalno. Mogoče celo malo prav.« je skomignila z rameni. Zdaj, ko jo je vprašal je res pomislila na to. In vsekakor to ji ni bilo podobno. Pozna ga nekaj dni in se ob njem obnaša sproščeno in domače. Najbrž bo kriv zrak ali pa imajo tukaj nekaj v vodi. Počutila se je kot del tega mesteca. To nikakor ni bilo v njeni navadi. Ona ni navezovala stikov in nikjer ni pustila korenin ali svoje sledi. Iz premlevanja jo je predramil njegov šepet: »Všeč si mi, rad sem s teboj in tole med nama je prav.« nato jo je poljubil in začel zadenjsko hoditi proti spalnici, njo pa je vlekel s seboj.
»Mislim, da si vse zamujeno že poravnal, toda ne bom se branila. Čeprav moram priznati, da me bolijo mišice za katere sploh nisem vedela, da jih imam.« se je zahihitala.
»Potem jih morava še malo utrditi.« se je tudi sam zasmejal in jo spretno položil v posteljo.
Kasneje sta sedela za mizo in sproščeno kramljala. Ne en ne drug se ni pritoževal nad hladnim zajtrkom in mrzlo kavo. Z užitkom sta pojedla, da si povrneta energijo. S skupnimi močmi sta pospravila posodo in nato končno sedla in se posvetila njegovemu računalniku. Dokler se je računalnik zagnal ji je razložil kaj bi rad.
»Smem najprej pogledati tvoje programe in nastavitve?« je vljudno vprašala.
Začudeno jo je pogledal: »Seveda lahko vse pogledaš.«
»Pregledovanje računalnika je osebna stvar. Bolj osebna, kot brskanje po tujem domu. » je skomignila z rameni in se nelagodno nasmehnila, ko mu je poskušala razložiti, kako računalničarji gledajo na to.
»Če samo pomislim, kaj vse osebno si spoznala na mojem telesu in kako intenzivno, potem nimam pomislekov, da bi ti zaupal svoj računalnik.« se je zasmejal in ji ukradel kratek poljub.
»Za začetek ti bom namestila boljši antivirusni program. Tega najbrž sam posodabljaš, tudi s tem ne bi smel imeti težav, vodi te. Potem bova snela nekaj boljših programčkov za pomoč pri upravljanju spletne strani.« mu je resno odvrnila, medtem ko je zbrano gledala v računalnik, prsti pa so ji lahkotno švigali po tipkovnici.
»Saj govoriva o zakonitih programih?« je zamrmral, ko je resno spremljal njeno početje.
Pogledala ga je in se zasmejala. Z dlanmi je objela njegov obraz in ga kratko poljubila, med smehom pa šepnila: »Vse je zakonito in brezplačno dostopno na spletu. Nisem tatica.«
»Samo preverjam.« se je zdaj zasmejal tudi sam.
»Tako, program za obdelavo slik je pripravljen. Kje imaš shranjene slike, da ti pokažem kako ga uporabljaš?« je mirno vprašala.
»Bojim se, da na tem računalniku nimam slik. S stranjo večinoma upravljam iz pisarne.« jo je pogledal rahlo žalostno.
»Potem jih bova pa ustvarila.« je vzkliknila, ko se je pognala v spalnico. V naslednjem hipu je že stala s fotoaparatom v roki in ga poskušala ujeti v objektiv. »Nasmeh!« je rekla in pritisnila na sprožilec.
»Rad bi imel tvojo fotografijo.« je rekel proseče in stopil do nje. Iz roke ji je vzel fotoaparat. »Prosim.«