Srčna hekerka 15. del

Nekaj trenutkov ga je opazovala nato pa prikimala. »Najbolje, da se postavim k hladilniku, tako boš čez čas vedel kdo sem. Ko boš videl hladilnik se boš spomnil in si rekel, to bo pa tista mestna punca, ki me je nekaj časa hranila.« se je že zabavala, a ni stopila k hladilniku, le stala je in se mu smehljala.
Stopil je nekaj korakov nazaj in slikal njen nasmešek.

»Predvidevam, da lahko namestiš na samosprožilec. Rad bi imel naju, skupaj na sliki in nikar ne reci, da to lahko ustvariš računalniško, vem, da lahko. Rad bi se spominjal, kako je bilo, ko sva se slikala.«
»Seveda.« je rekla nežno. »Pojdiva ven. Fotoaparat bom postavila na ograjo.«

Eric je stal in jo opazoval, ko je prilagajala fotoaparat. Nato je urno stopila k njemu. Stala sta objeta in zrla v fotoaparat. Za njima se je bohotil gozd in ona dva sta se razposajeno smehljala. Namestila je na štiri intervalne fotografije. Na prvih dveh sta stala objeta in zrla v fotoaparat, na tretji sta gledala drug drugega in četrta je ujela njun poljub. Zadovoljna z opravljenim sta se vrnila v hišo. Skoraj tri ure sta sedela za računalnikom. Eric si je pretegnil otopele mišice in Alison je vstala od mize. »Dovolj za zdaj. Lačna sem. Žal bova danes pripravila nekaj preprostega in hitrega. Tudi do obale bi se lahko sprehodila in pripravila stvari za večerno druženje. Čeprav nerada priznam, a res se veselim večera. Ne spomnim se kdaj sem na zadnje sproščeno sedela ob ognju in klepetala.«

»Jaz sem to počel kot mladostnik, a tega je že tako dolgo. Za tebe se pa sprašujem, kakšna si bila kot mladostnica. Iz izkušenj bi rekel, da ste zagnani piflarji že od rojstva bili svet zase.« je radovedno pripomnil.
Obrnila se je na peti in ga strogo pogledala. »Nisem bila piflarka. Predvsem zato ne, ker imam odličen spomin in nikoli nisem porabila veliko časa za učenje. Vedno sem imela dovolj prostega časa. V naselju nas je bilo kar nekaj otrok in veliko smo se družili. Priznam, da je bila večina fantov, a so naju s Kelly sprejeli v svojo družbo. Oni so naju učili fantovskih veščin midve pa sva zanje opravljali druge naloge. Lepo smo se dopolnjevali.« se je zdaj nasmehnila spominom. »Si opazil brazgotino na mojem kolku?« je vprašala in ko ji je pritrdilno pokimal, je nadaljevala, »tekmovanje v akrobacijah s skejtboardom. Če ne bi padla, bi zmagala.« Nato se je zasmejala sama sebi, stresla z glavo in se posvetila kosilu.

»Hej, malo bolj počasi. Res, da imam dolge noge, a tako dolge kot ti že ne.« se je hudovala Alison, ko je držala za drugi konec hloda, ki sta ga skušala odnesti na obalo, za večerno zabavo.
»Saj sem ti rekel, da bi ga lahko nesel sam.« je zagodrnjal Eric in upočasnil svoj korak.
»Seveda bi lahko. Saj si tak mačo. Odnesel si že enega manjšega.« ga je izzivala in se režala. Skupaj sta odložila hlod pravokotno na tistega manjšega, ki ga je prinesel, medtem ko je ona s kamni ogradila ognjišče.
»Seveda sem mačo, kadar mi to ustreza.« se je zarežal in planil proti njej. Zacvilila je in skušala pobegniti, a jo je hitro ujel in dvignil od tal. S hrbtom jo je privil na svoje prsi in ji poljubljal in grizljal vrat, medtem ko se je hihitala in zvijala v njegovem objemu. Spustil jo je na tla in prijel njeno dlan. Skupaj sta hihitaje stopila proti njegovi koči, kjer sta še dva hloda čakala, da ju odneseta na obalo. Ko sta hlode odložila okoli improviziranega ognjišča sta se napotila nabrati nekaj suhih vej in dračja. Ruth je tekala okoli njiju. Pripravila sta ognjišče in v bližini naredila kup z dodatnimi vejami. Noči so bile še hladne in če bodo dolgo sedeli jih bo ogenj grel. Zadovoljna z opravljenim delom sta se vrnila v njeno kočo. V košaro je pripravila nekaj dobrot, ki jih bo odnesla na obalo. Dee je obljubila, da bo nakupila vse potrebno, tako se jima ni bilo treba zapeljati do mesta. Čas do prihoda prijateljev sta izkoristila še za nekaj trenutkov ob računalniku. Eric je tiho vpijal znanje, ki ga je skušala prenesti nanj. Pohvalila ga je, da je dober učenec. Ravno ugasnila je njegov računalnik, ko sta se pred hišo ustavila avtomobila. David in njegova Ellen sta se pripeljala s Tomom in Dee, Trish in Phil sta prišla s Philovim avtom. S košaro v roki in Ruth za petami je Eric izstopil in pozdravil do sedaj le bežne prijatelje.  Alison je zaklenila in mu sledila. Objela se je z Dee in Trish in se seznanila z Davidom in Ellen. Skupaj so pograbili stvari, ki je pripravila Dee in se odpravili proti obali.
»Kitara!« je veselo zacvilila Alison, ko je videla, da je David iz Tomovega avta izvlekel inštrument.
»Igraš?« jo je radovedno pogledal Eric.
»Ne. Jaz ne. Moj brat igra. On je podedoval ves glasbeni talent v družini. Jaz le obožujem glasbo in rada pojem, čeprav nimam ravno pravega posluha.« je skomignila z rameni.
»Čisto zadovoljivo poješ.« se je nasmehnil Eric.
»Kot, da si me kdaj slišal peti.« ga je nejeverno pogledala in se nato nasmehnila, ko se je spomnila, da jo je moral slišati, ko je zjutraj pripravljala zajtrk. »Tisto je bilo le mrmranje.« je urno dodala.
»Če ti je brat dovolil peti, potem ne more biti tako slabo.« jo je hitela tolažiti Trish.
Alison se ji je samo hvaležno nasmehnila in nadaljevala po poti naprej.
»Lepo sta pripravila.« je navdušeno strmela Dee v pripravljeno ognjišče in hlode okoli.

Po parih so se posedli na hlode in Eric je spretno prižgal ogenj. Dee je začela odpirati svoje košare in posode. Ob sproščenem klepetu in obilici smeha so na palice nabodli hrenovke in začinjeno piščančje meso. Večer se je spremenil v noč. Prijetno noč polno zvezd in z obilo mesečeve svetlobe. Ogenj je metal mehke sence po razposajenih obrazih.  Ognjeni zublji so počasi lizali debelejše veje, ki so jih vrgli na ognjišče in jim nudil potrebno toploto. David je končno v roke vzel kitaro in zabrenkal nanjo. Z Alison sta se hitro ujela. Očitno s podobnim glasbenim okusom, saj je znala zapeti čisto vsako pesem, ki se jo je lotil. Večinoma so ostali pritegnili zraven. Le Eric se je rahlo zibal v ritmu, medtem ko mu je na obrazu žarel zadovoljen, lenobni nasmešek. Sedel je okobal na hlodu in si Alison privijal na prsi. Ena roka ji je počivala na njegovi, ki je objemala njen pas, druga pa je sproščeno ležala na njegovem stegnu. Zadovoljen je poslušal njen mili glas. Brez pomisleka bi ustrelil vsakega, ki bi rekel, da nima posluha. Večer se je prelevil v zgodnje jutranje ure, ko so se končno poslovili. Alison je stala v Ericovem objemu in gledala za odhajajočima avtomobiloma. Počasi se je obrnila v njegovem objemu in ga nalahno poljubila: »Hvala za prelep večer. Nikoli ga ne bom pozabila.« je šepnila in se strastno lotila njegovih ustnic. Nič ni odvrnil, vedel je, da tudi sam ne bo nikoli pozabil tega večera in ne nje. Močneje jo je privil v svoj objem in ji vrnil poljub. Zadihana in razvneta sta se končno odpravila v kočo. Natančneje, v spalnico in se pri tem potrudila dodati še en nepozaben spomin v to avanturo.