Srčna hekerka 16. del

Nihče ni ogovoril Erica, ko je ves napet in zlovoljen vkorakal v policijsko postajo. Brez besed se je napotil v svojo pisarno, spotoma si je nalil skodelico kave. Po nepotrebnem je močneje porinil vrata za seboj, da so se s treskom zaprla. Policista, ki sta ga spremljala sta se le spogledala in se ustavila ter v grobem poročala, kaj se je dogajalo. Eric se je zavedal, da mučni primer, ki so ga obravnavali to jutro ni kriv za njegovo nejevoljo in napetost. Že res, da ni bilo nič prijetnega, ko je skušal pomiriti strasti med dvema družinama. Mlada Samantha, ki je včeraj napolnila enaindvajset let , se je odločila, da bo pobegnila od doma. Ker so ji starši prepovedali ljubezen z njenim izbrancem Cobyjem, je zvečer spakirala svoje stvari in odšla k njemu, staršem pa pustila le kratko sporočilce. Zjutraj, ko je odkril resnico, se je njen oče ujezil in z lovsko puško odšel po hčerko, ki je trmasto vztrajala, da bo ostala pri svojemu izbrancu. Seveda so stvar morali reševati policisti. Po dolgem in mučnem prigovarjanju, je moral Eric poseči po grožnji, da bo razočaranega očeta zaprl in mu izdal nalog za prepoved približevanja hčerki in bodočemu zetu. Grožnja je delovala in nesrečni oče se je odšel hladit domov, njegovo puško pa so zasegli policisti in šele čez dva meseca jo bo dobil nazaj.  Ne, za Ericovo slabo voljo je bilo krivo nepotešeno poželenje po zelenooki in samozadostni Alison. Alison je bila povsem kriva za njegovo bedno stanje. Zaradi nje se je celo noč premetaval po prazni postelji. Nedeljo, po zabavi na plaži, sta preživela nadvse lepo in prijetno ter vsekakor strastno. Ponedeljek je bil miren dan in je ves čas premišljeval o njej in komaj čakal uro, da lahko odide iz službe. Ves zagret in vesel je vkorakal naravnost k njej. Na njegovo razočaranje je sedela za računalnikom in pisala svojo seminarsko nalogo. Brez pozdrava mu je povedala, naj si postreže z rižoto in se vsa predala pisanju. Razumel je, da je tukaj ker mora dokončati študij. Razumel je njeno osredotočenost na delo. Postregel si je s kosilom. Pospravil za seboj in jima skuhal kavo. Ko je postavil skodelico omamno dišeče tekočine pred njo, ga je samo hvaležno pogledala in se spet zatopila v računalnik. Spil je kavo in odpeljal Ruth na dolg sprehod. Nato je prižgal še svoj računalnik, malo je delal na spletni strani, še malo je pregledal novosti na spletu in ga kaj hitro ugasnil. Stopil ji je za hrbet in začel masirati napeta ramena, a ga je z nezavedno kretnjo otresla in mu dala vedeti, da ji ni do masaže. Spet je odpeljal Ruth ven in nato odšel domov. Legel je v svojo posteljo in hrepenel po njenem mehkem telesu. Priznal si je, da jo pogreša. Njo, kot celoto. Njen nalezljivi smeh in dobro voljo. Pogrešal je pogovor z njo. Njej je lahko vse povedal in vedno mu je prisluhnila in se pametno pogovarjala z njim. Čudil se je sam sebi, da ga je v tako kratkem času lahko tako obsedla. Ves razočaran in napet se je celo noč premetaval po postelji. Potreboval jo je, da jo stisne v svoj objem in z vonjem njenih las mirno zaspi. Hrepeneče je pogledal svoj telefon. Upal je, da ga je klicala. Razočarano je ugotovil, da nima neodgovorjenih klicev. Preveril je še svoj mobilnik, čeprav ga je imel ves čas v žepu in bi vedel, če bi zvonil ali bi prišel sms. Nič. Ni se oglasila, ni se spomnila nanj. Zaškrtal je z zobmi, ko je nalahno potrkalo na njegova vrata. Jezen je dvignil svoj pogled ravno, ko je skozi vrata pokukala ženska, ki mu je zadala toliko muk. Z nelagodnim nasmeškom na obrazu je vstopila in zaprla vrata za seboj.
»Prinesla sem malico.« je rekla in postavila njegovo naročilo na mizo. Obstala je nasproti njega. »Po navadi se ne opravičujem, a prišla sem se opravičiti za včeraj. Čisto sem padala v delo in izklopila vse okoli sebe. Oprosti, ker se nisem zmenila zate. Hvala, ker si poskrbel za Ruth.« je rekla iskreno, a vseeno se mu je zazdelo, da se v resnici ne počuti ravno krive. Zato jo je še vedno molče opazoval. Ni se prestrašila, le naprej je klepetala. »Ko me potegne v delo sem takšna. S kotičkom zavesti sem opazila, da si izginil. Mislila sem, da si odšel v mojo spalnico. Ko sem se končno prisilila in ugasnila računalnik, sem razočarano ugotovila, da si odšel domov.« je nezavedno skomignila z rameni.
Eric je počasi vstal in stopil proti njej. Obrnila se je proti njemu in ga sproščeno opazovala. Najraje bi jo nekajkrat stresel in nato potegnil v svoj objem ter se lačno polastil njenih poželjivih ustnic. Ni verjel, da se bo lahko ustavil samo pri poljubu. Želel si jo je, noro želel in če bi lahko, bi si jo vzel kar na svoji pisalni mizi. A tega ni mogel narediti. Saj ne, da bi se veliko upirala, le česa takega si ne bi mogel privoščiti. Ne za velikimi steklenimi stenami pisarne, zagrnjenimi samo z žaluzijami. Zato je obstal dva koraka stran od nje in prekrižal roki čez svoje mišičaste prsi. »Pogrešala si me? Zakaj pa nisi prišla k meni?« je na videz miren vprašal.
»Saj sem nameravala. Nato sem pogledala na uro in ugotovila, da je že krepko čez drugo zjutraj. Nisem te hotela buditi.« je lahkotno odvrnila.
»Kako uvidevno od tebe. Toda nisem spal. Pogrešal sem te.« je mrko iznesel svojo resnico.
»Nisem vedela. Zjutraj sem te hotela poklicati, a me je Dee prehitela. Povedala mi je za Samanthino dramo. Nisem te hotela motiti. Prejle sem bila v trgovini. Dee mi je povedala, da ste uspešno rešili zadevo. Omenila sem ji, da grem do tebe in Jack je to moral slišati, zato se je dogovoril tako, da vam jaz pripeljem naročeno malico.« mu je lahkotno razložila. Nato se je nasmehnila: »Glej, tudi to sem jaz. In taka situacija bi se znala ponoviti. To ne pomeni, da si te manj želim, samo taka pač sem. Upam, da to lahko razumeš in sprejmeš. Lahko bi bil ves čas pri meni. Naslednjič  lahko kaj hitro pride. Še vsakič sem na koncu odšla v posteljo in vesela bi bila, če bi te takrat našla v njej.«
»Me vabiš, da se preselim k tebi?« je vprašal z narejenim presenečenjem.
»Zakaj pa ne? Tako ali tako sva vsak tvoj prosti trenutek skupaj. Tudi tvoja zobna krtačka je že pri meni.« se mu je zapeljivo nasmehnila.
»Ja, pogrešal sem jo.« se je zasmejal in razklenil roki ter stopil še ta dva koraka proti njej. Objel jo je in jo lačno poljubil. Z naporom se je odmaknil od nje. To ni bil ne kraj ne čas za strastne poljube.
»Danes grem na družinsko kosilo, pridem malo kasneje. Zvečer mi lahko pomagaš preseliti nekaj najnujnejših stvari.« je rekel in se ji smehljal.
»Zmenjeno.« se je zasmejala, ga kratko cmoknila na ustnice in se odpravila domov.
Eric je stal sredi svoje pisarne in zrl v zaprta vrata. Le kaj mu je? Le kaj mu je naredila? Še nikdar ni živel z nobeno žensko. Kaj živel! On je le redko pri kateri ostal celo noč. Toda to z Alison je tako drugače, tako zadovoljivo. Alison je tako drugačna. Ob njej se je začel odzivati po trenutnih vzgibih. Nasmehnil se je sam sebi in končno sedel za svojo mizo. Že takrat, ko jo je prvič videl, si je rekel, da bo užival v avanturi z njo. Torej bo sedaj prvič občutil kako je živeti z žensko. In prvič se mu je porodila misel, kako bo živel, ko bo odšla. Dobra volja mu je splahnela. Mrk in še bolj napet in razdražen je odrinil svojo malico in se lotil pisanja poročila. Moral si je zaposliti misli.