Srčna hekerka 25. del

Alison je naslanjala glavo na Ericovo ramo. Njegova dlan je božala njeno roko, ki je počivala na njegovem stegnu. Letela sta nazaj domov. Eric je vzel nekaj dni dopusta. V Torontu sta ostala še naslednje štiri dni. Očetu je šlo na bolje, hitro je okreval in čez nekaj dni bo odšel domov. Eric je tisti dan, ko je prišel vsem pokazal Alisonin prstan in ga spet varno spravil nazaj v svoj žep. Obljubil je, da je ne bo preganjal in silil. Ko bo pravi čas, ko bo pripravljena, ji ga bo dal. V očeh njene družine sta bila že zaročena. Po tistem pogovoru niso več govorili o tem. Tudi Eric ni govoril o ljubezni, še manj o zakonu. Enostavno, ni govoril z besedami, njegova dejanja so bila prežeta z ljubeznijo. To je cenila. Vračala mu je najbolje kar je znala.
Na letališkem parkirnem prostoru sta vzela Ericov avto in se zapeljala k njegovim staršem na večerjo ter po Ruth, ki je pri njima ostala v varstvu. Ericova starša sta jo sprejela veselo in ljubeče. Sumila je, da sta vedela za Ericovo namero, da se poroči z njo. Nihče ni govoril o tem in tudi sama ni hotela načenjati tega vprašanja. Ni imela poguma, da bi govorila z Ericom o tem. Čeprav jo je zakona bilo na smrt strah, se je že nekako privadila na misel, da bo njeno življenje povezano z Ericom. Ob njem se je počutila dobro in ljubljeno. Med večerjo sta na dolgo in široko opisala dogajanja okoli njenega očeta. Dotaknili so se tudi ostalih članov njene družine. Ugotovila je, da ji ni težko govoriti o sebi. Prvič, ko je Alison zazehala je Eric vstal in jo skoraj odvlekel domov. Njegova mama je uspela zaklicati za njima, da je v soboto družinski piknik, čas je, da tudi njegove sestre in njihove družine spoznajo Alison in ona njih. Oče jima je le pomahal.
Vozila sta se v prijetni tišini. Ruth, navajena že vsega, je dremala na zadnjem sedežu. Alison je presenečeno ugotovila, da je zapeljal mimo njene hiše in parkiral pred svojo. Le vprašujoče ga je pogledala.
»Moja hiša je večja. Ne vidim razloga zakaj bi plačevala dvojne stroške in najemnino za tvojo hiško. Dee in Trish sta s pomočjo fantov preselila vse najine stvari v mojo hišo. Jutri bi jih lahko povabila na večerjo in se jim zahvalila za pomoč. Za zdaj bova živela tukaj, ko diplomiraš in sprejmeš novo službo pa bova videla kako in kaj. Če ne boš mogla ali hotela živeti tukaj, se bom preselil tja, kamor boš hotela iti. Res, da ne maram službe agenta in življenja v mestu, a dokler boš ob meni, bom zmogel.« ji je stvarno razložil.
»Malo si me presenetil. Že nekaj dni me presenečaš. Lahko bi me vprašal.« je uspela izdaviti.
»Res bi lahko. A nisem.« je skomignil z rameni.
»Saj me ne moti. Le presenetil si me. Tvoja hiša mi je všeč. In ne, ne bova se selila v mesto. Fort Peck mi je postal všeč. Svoje delo lahko opravljam tudi tukaj in le občasno za dan, dva odidem v Seattle ali Washington. Ruth bom obdržala.« je jasno povedala svoja stališča.
Eric se ji je moral zasmejati. »Ljubim te, Alison. Pridi greva v posteljo. Utrujena si.« Izstopil je iz avta, odprl Ruth vrata in pohitel k Alison. Objeta sta odkorakala proti hiše. Že je hotela ugovarjati, da morata vzeti prtljago, a jo je pomiril, da se bo on kasneje vrnil. Odklenil je vrata in jo dvignil v svoje naročje. Z njo v naročju je vstopil. Alison je stegnila roko in prižgala luč. Presenečeno sta pogledala po prostoru. Vse je bilo polno rož. Na mizici je stalo vedro s kockami ledu med katerimi je počivala steklenica šampanjca. Poleg so stale sveče, dva kozarca in čokoladni biskvit z jagodami.
»Jutri bova vsekakor pripravila večerjo zahvale.« je šepnila Alison in ga zapeljivo pogledala.
Počasi jo je poljubi in odložil na sedežno. Prižgal je sveče in ugasnil luč. Odprl je šampanjec in jima natočil, nato se je lotil njenih ustnic.