Srčna hekerka 5. del

»Ja, sem. To je zasebno lastništvo in imam pravico postaviti kamere. Kot sem rekla ne maram presenečenj. Čeprav dvomim, da me bodo iskali, to ne morem zagotovo trditi in neumna bi bila, če bi se preveč sprostila.«
»Ja, v resnici se moram strinjati s tvojim mišljenjem.« je rekel iskreno in se spet naslonil nazaj v stol. »Torej imaš družino ali vsaj brata. Ali ve kje si?« je nadaljeval s svojimi vprašanji.
»Brat živi v Seattlu, starša večino časa preživita v Kanadi. Vedo, da se moram umakniti, ker sem razjezila napačne ljudi, a noben od njih ne ve nič o mojih planih. Občasno jim bom poslal kakšen mail, da sem v redu. Razumejo in ne bodo me ogrozili. Pravih, zaupnih prijateljev nimam. Mislim imam, a moja najboljša prijateljica se je poročila in zdaj živi v Kanadi. Nisem je obremenjevala s trenutnimi problemi.« je mirno odgovorila.
»Kaj pa fant?« je mirno vprašal in skušal skriti, da ga to še posebno zanima.
»Nimam fanta. Že nekaj časa nisem imela resne zveze. To ni zame.« se je zasmejala. »Zdaj pa ti povej, kaj te je Frank prosil.«
»Nič posebnega. Naj malo popazim na tvojo varnost. Tukaj se vsi poznamo in vsak prišlek zbudi pozornost, zato mislim, da ne bom imel težke naloge. Poleti res pride nekaj turistov, a oni ne hodijo v ta gozd.« ji je odvrnil in si postregel z mafinom. »Mmm, okusen je. Torej obvladaš tudi peko in kuhanje.«
»Nekaj malega res znam pripraviti.« je zamrmrala nazaj in odložila prazno skodelico na mizo.
»Me boš kdaj povabila na kosilo ali večerjo? Jaz obupno kuham.« je milo in proseče povedal.
»Očitno si se že odločil, da boš izkoristil prijaznost sosede. Seveda se kdaj lahko ustaviš.« je rekla skozi smeh.
»Tukaj imamo kar nekaj samskih fantov in moških, ki te bodo želeli bolje spoznati. Predlagam, da se me držiš in če bodo opazili, da se zanimam zate, te bodo pustili pri miru. Moj trud lahko poplačaš tako, da me občasno nahraniš. Nisem zahteven.« ji je vrnil s smehom.
Samo prikimala je: »Poštena kupčija. Bom jutri malo povprašala Dee o tebi, toliko, da vidi, da se zanimam zate.«
»Frank me je opozoril, da hitro razmišljaš. Za vse imaš načrt.« se je zabaval naprej.
»V resnici nisem tako zadrgnjena in ukalupljena. Samo ne mešam delo in zabavo in vsekakor imam rada svoje življenje. Tukaj sem, ker bi rada dobila svoj mir nazaj.« je preprosto odvrnila.
»Misliš, da te kasneje ne bodo iskali? Da bodo res pozabili nate?« se je zresnil.
»Najverjetneje ne. Ko zaključim študij bom zamenjala službo. V vladni organizaciji bom koliko toliko varna. Saj sem ti rekla, da ne vedo točno kdo sem. Tudi, če jim uspe moj spletni vzdevek povezati z imenom Suzan Meavery, bodo izvedeli, da je odšla na Kitajsko, kjer bo delala  v podružnici naslednjih nekaj let.« ga je poskušala pomiriti, ali je poskušala pomiriti sebe, ni bila prepričana.
»Kako ti je v resnici ime?« je izletelo iz njega, ne da bi prej pomislil.
»Suzan Alison Parker, a službo sem sprejela pod maminim priimkom Meavery. Družina in pravi prijatelji me kličejo Alison.«
»Si že takrat vedela, da boš nekega dne zabredla v težave?« se je moral nasmehniti.
»Seveda ne, samo moj šef je Parker in vodja oddelka kjer sem začela je Parker in eden vodilnih programerjev je Parker. Oni si niso nič v sorodu in tudi z menoj niso v sorodu, ker nisem hotela sprožati govoric in ugibanj, sem uporabila drugi priimek.« je spet skomignila z rameni in se ljubko nasmehnila.
Opazil je, da se je ob njem sprostila. Vsekakor je ženska, ki razmišlja s svojo glavo in trdno stoji za svojimi stališči. Še bolj se mu je prikupila in ga še bolj utrdila v prepričanju, da jo mora dobiti v svojo posteljo. Rekla je, da ni za resne zveze, on tudi ni bil. Lahko pa izkoristita njen študijski dopust, kot ga je poimenovala in se prepustita ljubimkanju.  V mestu bosta zaigrala obojestransko zanimanje in kaj hitro jo bo prepričal, da je pametno, da res postaneta par. Prosil jo bo, da mu pokaže nekaj stvari glede postavljanja spletne strani. Sam je urejal policijsko spletno stran in imel je kar nekaj zamisli o izboljšavi, le znanja mu je primanjkovalo. Tako si bo kupil še nekaj dodatnega časa v njeni družbi. Zadovoljen s svojim razmišljanjem se je kmalu poslovil in odšel domov. Celo pot, tistih dobrih sto metrov, ki je ločevalo njuni koči, si je žvižgal in zavestno prezrl svojo telesno potrebo po postavni sosedi.
Alison ga je pospremila do vrat in jih za njim zaprla. S hrbtom se je naslonila na vrata in počasi dihala. Ni bila prepričana, kaj naj si misli o Ericu. Vsekakor je bil izurjen policist in nekoč dober agent. Ob njem bo varna. Toda, Eric kot moški, jo je pustil v negotovosti. Všeč ji je bil, seveda je. Saj je bil visok in mišičast. Prav nesramno privlačen. Njegove oči so se iskrile, ko se je smejal in trd, izklesan obraz, ki ni bil klasično lep, je izdajal zanimivega moškega. Moškega, ki je življenje zajemal z veliko žlico. Samozavest je žarela iz vsakega delca njegovega telesa. Ja, všeč ji je in iz njegovega pogleda je sklepala, da je tudi ona njemu všeč. Ne bo izgubljala časa in se pretvarjala. Kot mu je povedala, resna zveza ni bila za njo, a to je ne bo ustavilo, da si ne bi privoščila ljubezensko avanturo, če se ji bo ponudila. Z nasmehom na ustnicah je odkorakala do mizice in pospravila skodelici in kozarca. Vse je pomila in pospravila nazaj v omarico. Pred spanjem bo še malo delala, res je imela kar nekaj dela z zadnjim izpitom.