Sreča v drugo 10. del

Chloe je slišala hčerkin glas in je pohitela v glavno spalnico, saj ni želela, da deklica moti April. Na vratih je obstala, saj sta se Abi in April smejali, Jaydan pa je deloval nemočno. Še sama se je morala nasmehniti. April jo je opazila in jo povabila naprej. Abi pa se je takoj začela opravičevati, da sta ji April in Jaydan dovolila sedeti na postelji. Ker se je Jaydan takoj zavzel za deklico, se je morala Chloe pomiriti, še predno je uspela kar koli reči. Ponudila se je, da bi ona nahranila April in kaj hitro iz Jaydanovega pogleda spoznala, da je to bila napaka. Predno se je Jaydan vrnil z April je bila prepričana, da Jacob pretirava in da Jaydan ne more čutiti nič do odtujene žene, če je nikoli ni omenil. A sedaj si je morala priznati, da se je motila. Poznala je Jaydana in to kar je sedaj videla, je bil zadosten dokaz o njegovi naklonjenosti do žene. Ker ničesar niso potrebovali se je vrnila v kuhinjo.
Jaydan je poskrbel, da je April pojedla vse kar ji je prinesel ter spila svoja zdravila. Nekaj kratkih minut je dovolil Abi, da se je pogovarjala z April in jo potem poslal k mami, saj je morala April še malo počivati. Čeprav se je April hotela upreti, se ni, saj se je resnično počutila izčrpano. Obljubila si je, da bo takoj, ko bo lahko delala, naredila prispevek o povezavi med utrujenostjo, poškodbami in zdravili, saj se ji je njeno stanje zdelo precej nenaravno in že na meji smešnega.

Jaydan je poskrbel, da je spet ležala v postelji. Sklonil se je bližje k njej in ji šepnil: »Trenutno nimam veliko možnosti, da ti v celoti odstopim sobo. Pred mojimi delavci se tudi ne spodobi, da bi se izselil. Zato si bova delila sobo in posteljo. Saj ne bo prvič. A da te ne bo skrbelo, ti obljubim, da se bom vedel tako kot se spodobi med prijatelji. Čeprav si uradno še vedno moja žena, vem, da se ne moreva vesti kot prava zakonca. Predvsem, ker dvomim, da bi si ti to želela.« Nalahno jo je poljubil in urno dvignil pladenj na katerem ji je prinesel večerjo in zdravila ter jo pustil samo.

»Prijatelja!« ji je odzvanjala beseda skozi možgane. Je to vse kar čuti do nje? Vso pravico ima do tega! Mogoče je tako tudi najbolje. Če bosta prijatelja, bo njeno srce dokaj na varnem. Že res, da ji bo težko. Težko bo prenašala njegovo bližino in se pri tem zavedala, da med njima nikdar več ne bo kot je bilo. Ne bo je prizadel več, kot jo je že. Ja, to bi lahko preživela. Potolažena je zaspala.

Prvi teden bivanja pri Jaydanu je April minil, kot bi mignil. V kratkem času je vzpostavila nekakšno rutino življenja. Res, da se je morala skregati z Jaydanom, da je dosegla svoje. A če se je uklonila njegovi volji in prišla k njemu, je hotela sama odločati o tem kako bo preživela dan. Njegova ideja, da bo ležala v spalnici ali poležavala v dnevni sobi ji je bila odbijajoča in nesprejemljiva. Že prvo jutro sta se trikrat skregala, še predno sta zapustila spalnico. Nato sta si še dopoldne skočila v lase in si povedala kaj si mislita. Toda po prvem dopoldnevu in burni izmenjavi mnenj sta postavila temelje skupnega sobivanja, po tistem sta lahko začela prijateljski odnos, ki je očitno godil obema. April je sedela na oblazinjeni klopi na verandi in opazovala Abi in Timija, ki sta za mizo risala. Nasmehnila se je občutku domačnosti in se nehote spomnila prvega jutra pod Jaydanovo streho. Zvečer je od izčrpanosti in vpliva zdravil hitro zaspala. Še predno je utonila v spanec, ji je Chloe prinesla njeno palico in ji pripravila obleko in spodnje perilo, da se bo zjutraj lahko oblekla. Ni slišala Jaydana, ko je prišel v sobo in legel na svojo stran postelje. Čeprav se nista videla šest let, se njune navade niso kaj posebno spremenile. Chloe ji je pripravila posteljo na desni strani in Jaydan je spal na svoji priljubljeni levi strani postelje.