April se je zdelo, da dnevi prehitro tečejo. Dokaj hitro je našla svojo rutino in je uspešno opravljala vse svoje naloge. Urednica je bila vesela, da je ponovno začela pisati, njen blog na internetu je bil bran in poln pozitivnih komentarjev, za lokalni časopis je pisala brez problemov in pomislekov. Njen predlog, da odprejo elektronski naslov za pošto bralcev, je po prvi objavi doživel uspeh in komaj je dohajala vso pošto. Vseeno si je vzela tudi dovolj časa za Abi in Timija. Za Chloe je prepisala vse recepte v blok. Z veseljem je o svojem pisanju razpravljala z ostalimi in jim odgovarjala na vsa vprašanja. Spoznala je, da so vsi skupaj ena velika družina, čeprav sestavljena iz tako različnih ljudi, ki si niso v krvnem sorodstvu. Ujela se je, da resnično uživa v svojem delu. Ves čas je mislila, da uživa v delu, a je sedaj ponovno odkrila tisto vznemirjenje in radost pisanja. Njeno življenje je postalo polno, čeprav preprosto. Resnično je uživala. Ujela se je, da se veliko smeji. Pred večerjo sta z Jaydanom posedala na verandi in se pogovarjala. Rad ji je pripovedoval kako je potekal njegov dan in ona ga je z resničnim zanimanjem poslušala in si živo predstavljala, da tudi sama postopa po ranču. Po tihem si je želela jahati z njim, a zaradi noge ni stopila dlje od dvorišča pred hišo. Tudi sama mu je pripovedovala o svojih prispevkih in ga nemalokrat vprašala za mnenje in kasneje upoštevala njegove pripombe in predloge. Sproščeno sta se pogovarjala in se iz dneva v dan več smejala. Rad jo je prijel za dlan ali jo preprosto objel. Ni se upirala. Zadovoljno se je naslonila nanj, če jo je že potegnil v svoj objem. Na kaj več ni upala misliti. Zavestno je strast, ki jo je čutila do njega, potiskala daleč stran od sebe. Drobni poljubi so se mimo njene zavesti prikradli med njiju. Sama ni nikoli naredila prvega koraka, ni ga spodbujala,a prav tako, ga ni prosila, naj spremeni svoje obnašanje. Ni ga odrivala od sebe. Enostavno je sprejela vse, kar ji je hotel dati. Po večerji se je prepustila toku večera. Včasih so skupaj gledali televizijo, včasih je z moškimi kartala ali pa sta z Jaydanom preprosto sedela zunaj in opazovala noč. Veliko moči se ji je že povrnilo, a vseeno je imela boljše in slabše dneve. Zaradi noge se ni veliko gibala in pogosto so bile njene mišice toge in boleče. Jaydan je nekako vedno vedel kako se počuti. Nevsiljivo jo je usmerjal v počitek ali rahle vaje za raztezanje. Vsak dan ji je zmasiral ramena in zgornji del hrbta, nemalokrat pa pred spanjem tudi obe stopali. Poznala sta se, sedaj je spoznala, da se še vedno predobro poznata. Jaydanova bližina jo je pomirjala in toliko je bila stvarna, da je priznala, da je tudi potrebuje, tako kot zrak. Tudi Jaydan je spoznal, da s prerekanjem pri njej ne bo dosegel veliko. Naučil se je, kako jo lahko nevsiljivo vodi in tako doseže svoje. Seveda se je zavedal, da mu to zavestno dopušča in trudil se je, da tega ne bi izkoriščal preveč. Užival je v njeni družbi. Užival, ko se jo je lahko dotikal. Seveda je v sebi norel, ker si ne more privoščiti več, a počasi se daleč pride. Ni si mogel privoščiti, da jo prestraši ali za vedno oddalji od sebe. Njegovo srce bi počilo brez nje. Čez nekaj dni bo snela mavec z noge in takrat bo potrebovala pomoč pri razgibavanju. Takrat jo bo lahko peljal po ranču in nekega dne bosta skupaj jahala. Vedel je, da hrepeni po tem, da bi jahala po posestvu, čeprav mu ni na to z ničemer namignila. Kmalu bo prišel čas, ko bo lahko začel zapeljevati svojo ženo. Ko bo spet njegova, bo lahko potešil vso strast preteklih let.
Jutro se je za April slabo začelo. Na poti v kopalnico ji je klecnilo zdravo koleno in komaj se je ujela, da ni padla. Posledično ji je ostala bolečina v spodnjem delu zdrave noge. Komaj je lahko sedla nazaj na posteljo. Ni ji ostalo drugega, kot da pokliče Jaydana, da ji pomaga. Seveda mu je morala razložiti kaj se je zgodilo in zavedala se je, da bo sedaj deležna njegove prevelike pozornosti. Sproščeni Jaydan ji je bil v redu, a strogi in preveč zaščitniški Jaydan je bil naporen. In po pričakovanju sta se sprla, ker je ona hotela oditi v kuhinjo na kavo in on je vztrajal, da ostane v postelji. Ker ni imela moči se je morala ukloniti njegovi volji. V posteljo ji je prinesel kavo in še sam sedel poleg nje in popil svojo. Prinesel ji je njen prenosni računalnik in odšel po svojih opravkih. Ob splošnemu slabemu počutju in bolečini v mišici ni vedela, kdaj jo je začela boleti glava. Saj bi lahko pričakovala glavobol, bila je polna luna in takrat so jo po navadi mučili glavoboli. Vseeno je trmasto vztrajala in ni hotela spiti protibolečinske tablete. Zamotila se je s pisanjem svojega bloga. Jaydan se je vrnil v hišo, da bi jo opomnil, da se mora pripraviti, saj je imela pregled pri zdravniku. Ko je vstopil v spalnico jo je našel kako si obraz pokriva z dlanmi in joče.
»Kaj je narobe?« je zaskrbljeno vprašal in sedel poleg nje. Odmaknil je njen računalnik in jo previdno potegnil v svoj objem.
»Vse!« je zamrmrala v njegove prsi.
»Povej mi,« jo je nežno spodbujal.
»Noga me boli, glava me boli, vse me boli, Robert je klical in pomotoma sem izbrisala vse kar sem danes napisala,« je jokajoč priznala.
»Naj ti dam protibolečinsko tableto!?« je bolj povedal svojo namero, kot jo vprašal. Stegnil je roko in iz omarice ob postelji vzel stekleničko s tabletam. Podal ji je eno in takoj zatem še kozarec vode. Seveda ga je dejstvo, da je klical Robert zelo podražilo in razjezilo ter potrlo, če je jokala zaradi njega. Vseeno jo je spet privil v svoj objem in počasi s prsti začel masirati njene sence. »Ali lahko še kaj storim zate?« je tiho vprašal.
