Terapija ljubezni 14. del

»Končno si prišla. Igor je že ves na trnih,« se je zahihitala Alja in pohitela, pomagati nositi dobrote, ki jih je Sabina pripeljala, v hišo.

»Nisva mogli prej,« ji je veselo odvrnila Sabina in pustila Trini na tla. Nato je pograbila škatlo s piškoti in sledila Alji.

»Sta pustili še kaj zame?« je vprašal Matej, ki je opazoval odprt prtljažnik Sabininega avtomobila.

»Seveda,« je čez ramo odvrnila Sabina in gledala pod noge, saj se je Trini smukala okoli nje.

»Potrebujete še mojo pomoč?« je vprašal Igor, ki se je ravno prikazal na vratih. Z žarečim nasmehom je pogledal Sabino.

»Dihaj!« mu je šepnila Alja in se mimo njega prerinila v hišo. Ujela je njegov poželjivi in presenečeni pogled. Očitno Sabine še ni videl zrihtane in rahlo naličene.

»Mislim, da je še nekaj stvari,« se je nasmehnila Sabina in se tudi sama mimo njega zmuznila v hišo.

Igor se je sklonil in pobožal Trini. »Poišči Maxi, nekje po kuhinji se smuka,« ji je rekel in se še sam napotil proti avtu. Dvignil je skledo s francosko solato, ki je še ostala in se zazrl v pisano škatlo z darilci.

»Moje presenečenje, nekaj pozornosti, majhna darilca za vse,« se je zahihitala Sabina in mimo njega segla v avto po škatlo. Zaradi omejenega prostora ga je oplazila s svojim telesom. Igorja je prijetno spreletelo. Očitno se Sabina ni zavedala svojega vpliva nanj. Še vedno jo je požiral z očmi.

»Trinina torba?« jo je vprašal in z glavo nakazal na pisano torbo, ki je še ostala v prtljažniku.
»Ja,« je prikimala.

Igor si je obesil torbo čez ramo in zaprl prtljažnik. Skupaj sta se odpravila v hišo.

»Fantje so se odločili, da bodo pustili svoje pse doma. Tukaj bodo samo Tobi, Trini in Maxi, zato sem mislil, da bo bolje, če bodo z nami. Če jim bo preglasno, se lahko umaknejo v spalnico,« ji je mirno razložil. Vedel je, da jo skrbi, saj ni vedela, kako se bo Trini odzvala na pokanje petard in ognjemet, ki ga bodo, tako kot vsako novo leto, spustili pet minut čez polnoč.

»Hvala,« se mu je zahvalila in ga hvaležno pogledala. Ni bilo potrebe, da bi kar koli govorila, razumela sta se brez besed. »Lepo si okrasil prostor in domiselno pripravil vse za zabavo,« je rekla iskreno, ko se je ozrla okoli sebe.
»Saj več, da mi je Alja pomagala,« je rekel tiho in ji stopil bližje.
»Ne bodi skromen,« se je zahihitala Sabina. »Kot vem, ti nimaš problemov z laskanjem,« se je zabavala naprej.
»Ne nimam,« se je nasmehnil in stopil še korak bližje, da je Sabina skoraj stala v njegovem objemu. Sklonil se je in ji šepnil na uho: »Lepa si. Poželjiva si. Resnično si mi všeč, še več kot samo všeč.«
Sabina ni pričakovala takih besed. Za trenutek ni vedela, kaj naj mu odgovoril. Na srečo se je oglasil hišni zvonec in jo rešil. Igor je nekaj zagodrnjal sebi v brado in se odmaknil od nje. Alja je odprla vhodna vrata in spustila prijatelje naprej. Veselo so se pozdravili in v dobrem razpoloženju nadaljevali druženje do polnoči. Ob dobri glasbi in odlični hrani so se presmejali temu in onemu in se na splošno dobro zabavali. Ob polnoči so dvignili kozarce in skupaj odšteli zadnje sekunde starega leta. Igor se cel večer ni odmaknil od Sabine, tudi zdaj je poskrbel, da je stala poleg njega. Najprej je njej voščil srečno novo leto. Nežno jo je objel in jo povlekel v svoj objem. Zaželel ji je kopico lepih stvari in jo kratko poljubil. Nato je ona zaželela njemu kopico lepih stvari in ga kratko poljubila. Ni je še izpustil iz svojega objema. Ljubeče jo je gledal in ponovno spustil svojo glavo in se lahkotno dotaknil njenih ustnic s svojimi. Tokrat jo je počasi ljubkoval in nežno poljubljal njene ustnice. Ni si drznil poglobiti poljuba, le igral se je z njenimi ustnicami in se nato zelo nerad odmaknil. Ni bil pravi trenutek, da bi jo zares poljubi, sploh, ker je slišal vse splošni vrvež okoli sebe. Ni se še dobro odmaknil od Sabine, ko ga je Alja potegnila k sebi. Nato so sledili še vsi prijatelji. Ni utegnil pogledati kje je Sabina. Ko se je končno vrvež okoli voščil pomiril, je Alja povabila družbo ven na ogled ognjemeta.

»Brez zamere, jaz bom ostala tukaj. Ognjemet si lahko ogledam tudi skozi okno,« je Sabina povedala Alji, ki je razumela njeno potrebo, da ostane s Trini v sobi. Najprej je pogledala k psom, ki so brez zanimanja za dogajanje okoli sebe, počivali za foteljem, nato je stopila proti velikemu oknu in se zazrla ven.

»Ostal bom s Sabino,« je Igor zamrmral Alji. Tudi sam je s pogledom oplazil pse in se napotil k Sabini. Stopil ji je za hrbet in ko je prva raketa razsvetlila nebo, jo je počasi objel. Povlekel jo je k sebi. S hrbtom se je naslonila na njegove prsi. Svoji roki je ovil okoli njenih, da so skupaj počivale na njenem trebuhu. Nekaj trenutkov sta molče opazovala igro barv na nočnem nebu. Počasi je vdihoval vonj njenih las. Z ustnicami je poljubkoval njen vrat in jo začel obračati k sebi. Gledala sta se iz oči v oči. Počasi je začel spuščati glavo proti njej. V njegovih očeh je lahko prebrala namero, da jo bo poljubil. Lahko bi se umaknila, lahko bi ga zavrnila. Toda, ni ga. Bolj se je on približeval njenim ustnicam, bolj je začela zapirati oči. Poljubil jo je. Poljub mu je vrnila. Svoji roki je ovila okoli njegovega vratu in mu dovolila, da jo tesno privije ob svoje telo. Njun poljub se je počasi stopnjeval. Iz rahlega dotika ustnic je zagorel do vroče potrebe po sprostitvi zatajevanih strasti. Alja se je v nekem trenutku obrnila in pogledala proti hiši. Ravno pravi trenutek, da je videla strastni poljub med bratrancem in svojo prijateljico. Kako romantično, si je mislila in s komolcem dregnila Mateja in mu z glavo nakazala naj pogleda. Samo spogledala sta se in se nasmehnila drug drugemu. Nista hotela strmeti v par na drugi strani okna. Pustila sta jima zasebnost. Igor je komaj zatrl svojo strast in neustavljivo željo po njej in se z naporom odmaknil od njenih ustnic. Ni je spustil iz svojega objema. »Ostani nocoj pri meni,« je šepnil. Sabina ga je samo nemo opazovala. Videl je strast v njenih očeh. Torej sta oba gorela v istih željah in potrebah. Ni mu uspela odgovoriti, saj so se njuni prijatelji glasno in hrupno vrnili v hišo. Odmaknila se je korak od njega. V njenem pogledu je zaznal rahlo neodločnost. Ni bila prepričana, kaj naj stori. Potolažilo ga je dejstvo, da vsaj nekaj čuti do njega, drugače se ne bi mogla predati poljubu, tako kot se je predala. Če potrebuje čas, ji ga bo dal. A na koncu bo pristala tam, kjer jo hoče imeti. V njegovem objemu. V njegovi postelji. Zabava se je glasno in veselo nadaljevala. Čas je bil, da si razdelijo darila. Zabavali so se še dolgo v noč. Prijatelji so se skupaj poslovili, Sabina in Alja ter Matej pa so ostali v nameri, da pomagajo vsaj v grobem pospraviti ostanke zabave. S skupnimi močmi so hitro pospravili. Alja in Matej, ki sta opazila iskrice in prasketanje energije med Igorjem in Sabino, sta se ob prvi priložnosti poslovila.