Terapija ljubezni 8. del

»Vem. Hvala. A ni to, kakšna lastnica sem. Mama mi ves čas prigovarja, kako mi najbrž smrdi v stanovanju in me sprašuje kaj vse mi je že uničila,« je razočarano vzdihnila Sabina. Obe sta vedeli, da pri Sabini ne smrdi, pri njej je vedno moč čutiti prijeten svež vonj. Sabina ima rada aromatična olja in pogosto prižge paličico kadila ali nalije olje v izparilnik s svečko. »Trini ni ničesar uničila. Nikoli ni grizljala mojih copat, čevljev ali česar koli drugega. Enkrat je poskusila, a sem ji copat zamenjala z igračo in od takrat ni več poskušala ničesar takega,« je nadaljevala Sabina.

»Vem. Trini je res pridna. Glej tvoja mama ni nikoli imela živali v stanovanju in ve samo tisto, kar ljudje na splošno mislijo,« jo je skušala potolažiti prijateljica.

»Saj to ji tudi jaz dopovedujem, a me noče slišati. Moja mami si tudi predstavljati ne more občutka, ki ga dobim, ko pogledam ali pobožam Trini. Kadar pridem domov, me je vesela. Veselo maha z repkom in se hoče na vsak način pocrkljati. Že sama misel na njo mi prikliče srečne občutke in nasmeh. Trini potrebuje tako malo pozornosti, da mi vrača tako veliko ljubezni. Zaradi nje hočem biti umirjena in pozitivna. Nočem prenesti slabe volje na njo, saj tudi, če bi hotela, ne bi mogla. Moraš biti od kamna, da se te ta povezanost ne dotakne,« je Sabina zmajala z glavo. »Po drugi strani pa ne morem več odvračati sestre od obiska. Takoj, ko je slišala, da imam Trini, je hotela priti na obisk. Njena dva sončka, sta radovedna in zelo živahna otroka, zato sem jo komaj prepričala, da Trini ni igrača in da potrebuje malo časa, da okreva. Že predolgo sem jo odvračala od obiska. Jutri popoldne pridejo. Veš, da imam nečaka zelo rada, a ne morem dovoliti, da bi se Trini počutila ogroženo ali da bi jo kakor koli prestrašila ali poškodovala. Sestra je slepo zaverovana v svoja otroka in ne dovoli, da bi jima kdor koli kar koli odrekel. Lahko bi se pošteno sprli, zato me je malo strah,« je povedala še drugo, kar jo je težilo. Alja jo je le sočutno pogledala.
»Hej, kaj se je zgodilo? Delujeta, kot bi se vama vse ladje potopile,« je radovedno vprašal Igor, ko je ustavil avto poleg njiju in odprl okno.
»Nič!« sta odgovorili v isti glas.
»Ah, ok. Torej ne bom več spraševal,« se je zasmejal in roki dvignil v navidezno obrambo. »Vsak čas bosta prišla Blaž in Aljoša na eno pijačo. Kaj, ko bi se nam pridružili?« je nadaljeval pogovor in se nagibal proti odprtemu oknu, da ju je lahko opazoval.

Sabina je skomignila z rameni, kot, da ji je vseeno. Alja, ki je opazila njegov veseli pogled, za katerega je vedela, da ga je povzročila Sabina, je prikimala in rekla: »Zakaj pa ne, tako ali tako, sva bili namenjeni k meni na kavo.« Igor se je resnično ogrel za Sabino in tokrat je spremenil svoj pristop. Mogoče bi se pa med njima lahko kaj razvilo, je premišljevala. Oba je imela rada in mogoče bo znala Sabina ukrotiti nezrelega samca.
Igor je zapeljal na svoje dvorišče, Sabina in Alja pa sta prepešačili še teh nekaj metrov in se mu pridružili. Igor je odprl vrata in Maxi je veselo skočila ven. Takoj se je odpravila proti Sabini.

»Ljubica, lepo te je videti. Pridi, rada bi te spoznala s Trini,« ji je Sabina veselo rekla in počepnila. Maxi je prišla in dovolila, da jo Sabina poboža po glavi. Nato je povohala Trini. »To je moj srček, Trini. Majhna je še in potrebuje zaščito in prijatelje,« se je Sabina pogovarjala z Maxi. Igor in Alja sta se samo pogledala. Maxi je brez problemov sprejela mladička in tudi Trini je veselo mahala z repkom. Igor je presenečeno pomignil proti Sabini in prikimal. Alja ga je razumela. Sabina je imela neverjetno avtoriteto. Opazil je že, da se ne boji živali. Ravno nasprotno. Imela jih je brezpogojno rada in to se je čutilo. Prav tako pa se je čutila njena moč. Z nevsiljeno lahkoto je imela avtoriteto. Zato so jo vse živali ubogale in imele rade. Igor je pomislil, da se je avtoritetnega obnašanja naučila skozi svoj poklic. V kolikor je hotela, da jo varovanci ubogajo, je morala razviti pravi odnos. Isti odnos je prenašala na živali in prepričan je bil, da se tega sploh ne zaveda.

»Če nista opazili, je zunaj precej hladno. Pojdimo v hišo,« je rekel Igor in se napotil proti vhodnim vratom. Alja, Sabina in vsi trije psi so mu sledili. Niso se še dobro namestili, že se je oglasil hišni zvonec. Alja se je ponudila, da bo odprla. Veselo je pozdravila prišleka in skupaj so se vrnili v dnevno sobo. Za kratek trenutek je nastala tišina. Nato se je Blaž veselo predstavil Sabini, s pogledom ošvrknil pasjo trojico na preprogi pod oknom in prestregel pomenljiv Igorjev pogled. Vseeno je sedel poleg Sabine na sedežno. Tudi Aljoša je pozdravil Sabino in izrazil svoje veselje, da jo je spoznal. Ni se menil za Igorja. Alja, ki jih je opazovala, se je tiho zabavala. Sabina je bila preveč zasedena s spoznavanjem, da bi kar koli opazila. Alja je sedla v en fotelj in z nasmehom pogledala v pse. Tobi se je držal zase, a dokaj blizu Maxi. Maxi se je zvila v klopčič in s svojim telesom ovila Trini, ki je od utrujenosti malo zadremala. Alji se ni zdelo pošteno, da kolega mučita Igorja, zato se je vmešala v pogovor in jima razložila, da je Sabina njena prijateljica, ter povedala vse o tem, kako so našli Trini. Ni pozabila omeniti Igorjeve vloge v vsem tem. Igor je sedel v drugem fotelju in se trudil držati prijateljsko in dobre volje. Sabina je sedela med Aljošo in Blažem, ki sta visela na vsaki njeni besedi. Čez čas sta se ga prijatelja usmilila in se nehala spogledovati s Sabino. Čeprav sta bila samska in jima je bila Sabina obema všeč, sta opazila Igorjevo nejevoljo in se odločila, da mu ne bosta povečevala muk. Vsekakor jima bo moral razložiti vse. Igor še nikoli ni povabil ženske domov na kavo. Alja tukaj ni štela. Konec koncev je sorodnica in ena izmed aktivnejših članov društva. Njihovo druženje se je kmalu prelevilo v resnično prijetno popoldansko kramljanje. Igor je opazil, da Sabina z lahkoto sledi njihovemu pogovoru, ki je nehote zašel v teme, povezane s psi, društvom in šolanjem. Pomislil je, da se ji pogovor zdi celo zanimiv. Najpomembnejše pa je bilo to, da se ni spogledovala, ne z Blažem in ne z Aljošo. No, tudi z njim se ni spogledovala, a trenutno mu je bilo dovolj že to, da je sedela v njegovi dnevni sobi in se z lahkoto vključila v njegovo družbo. Večkrat jo bo moral povabiti k sebi. Resnično mu je bila všeč. Ne samo njena zunanjost, ne najbolj ga je pritegnila njena pozitivna energija in iskren nasmeh, ki se je odražal tudi v njenih očeh.