Terapija ljubezni 9. del

Po dobri uri druženja, sta se ženski poslovili. Igor ju je pospremil do vrat. Ni hotel pogledati Alje. Ni si drznil pogledati je. Sestrična ga je najverjetneje prebrala. Ni ji hotel pojasnjevati svojega zaščitniškega in lastniškega obnašanja do Sabine. Res, da ga pred Sabino ne bi napadla, a že njen pogled bi bil dovolj, da bi se zaradi tega počutil slabo. Tega zadovoljstva ji ne bo dal. Poslovil se je od njiju, počakal, da sta prehodili dvorišče in se vrnil v dnevno sobo. Ni pričakoval dveh radovednih pogledov. Njegova kolega sta se prestavila vsak v en fotelj in mu prepustila sedežno. Tako, sta lahko oba neovirano strmela vanj. Ostali so sami in ne bosta se premaknila iz njegove dnevne sobe, dokler ne slišita resnice. Igor se je v delčku sekunde zavedal, da je prišel izpod kapi pod dež. Zdaj bi raje videl, da je v njegovi dnevni sobi ostala Alja. A žal sreča ni bila na njegovi strani. Odločil se je, da se bo naredil neumnega. Čeprav so se poznali skoraj celo svoje življenje, jim ni nameraval govoriti i svoji zmedenosti glede Sabine. Ženska ga je neizmerno privlačila in burila njegovo domišljijo. Vsak prosti trenutek je mislil na njo. Čeprav jo je hotel izbrisati iz svojih misli, mu to že od prvega dne, ko jo je videl, ni uspelo. Ni je želel na hitro osvojiti in kasneje obžalovati. Tudi pomisliti ni hotel, kaj bi se zgodilo, če bi ji priznal kako ga privlači in bi ga ona zavrnila. Zdaj mu je bilo najpomembneje, da postaneta prijatelja in da se lahko čim več druži z njo.

»Torej, kakšne načrte imaš s Sabino?« se je opogumil Blaž, ko je videl, da se je Igor lenobno in zdolgočaseno namestil na sedežno.

»Nimam načrtov,« je lenobno odvrnil.

»Torej imava midva prosto pot?« se je Aljoša namuznil.
Igor ga je samo grdo pogledal. Ujel se je na Aljoševe besede in sedaj bo moral povedati tisto, kar jima je hotel zamolčati.

»Ah, daj no Igor. Poznamo se že toliko dolgo. Nič ni narobe s tem, če si se zaljubil,« se je zasmejal Blaž.

»Kdo je rekel, da sem se zaljubil? Sabina mi je všeč. Resnično všeč. Toda, ona je Aljina prijateljica in Alja mi je prepovedala, da bi se igral z njo. Prav tako sem spoznal, da Sabina ni ženska, s kakšnimi se po navadi družim. Njo ne zanima kratka avantura. Zato sva trenutno v fazi prijateljstva. Mogoče se bo kasneje med nama razvilo kaj več od prijateljstva,« je odvrnil na videz užaljeno.

»Kakor praviš,« je prikimal Blaž in vstal. »Mislim, da je čas, da grem,« je dodal in se odpravil proti vratom.

»Počakaj še name. Dovolj sva sedela. Moram še do trgovine, dokler je odprta,« je pripomnil Aljoša.

»Jutri zjutraj se vidimo na poligonu,« je odvrnil Igor namesto pozdrava in ju pospremil do vhodnih vrat. Za njima je zaprl vrata in se za kratek hip naslonil na njih. Ni pomislil, da bi se lahko zaljubil v Sabino. Malo je premlel svoje občutke in zmajal z glavo. Ne, Sabina mu je bila resnično všeč, a zaljubljen ni bil. Pred njegovimi vrati sta se prijatelja spogledala. Samo nasmehnila sta se drug drugemu. Obema je bilo čisto jasno, da je Igor zaljubljen do ušes.

Sabina se je sesedla na sedežno. Poželjivo je pogledala v svoj mobilni telefon na zgornji polici omare nad televizijskim sprejemnikom. Najraje bi poklicala Aljo, a je ta šla z Matejem v kino. Pomislila je na Igorja in zmajala z glavo. Le kaj bi mu rekla? In kdo ve kje, ali s kom je bil. Ne, nikogar ne bo klicala, samo trenutek, da si spočije in nato se bo lotila pospravljanja. V tistem trenutku je njen mobilni telefon začel zvoniti. S težkim srcem je vstala in vzela telefon. Presenečeno je pogledala v ekran in ni mogla verjeti, da jo kliče Igor.

»Prosim,« se je kratko oglasila.

»Pozdravljena! Te motim?« je veselo rekel Igor.