Trmasti srci, 11. del

Prispela sta pred kočo. Še nista dobro stopila iz avta že sta ven prišla trener Hocks in kapetan moštva Jimy Poltery. Veselo so se pozdravili in trener Hocks, kot najstarejši in človek z ugledom, je prevzel odgovornost, da jima sporoči novico, da si bosta morala deliti sobo. Skoraj pol ure so prepričevali oskrbnika koče, da jim priskoči v pomoč in jima pripravi to nerodno presenečenje. Vsi v klubu so vedeli, da se Mitch in Abigal ne razumeta in prav nihče ni vedel pravega vzroka. Vedeli so tudi, da si lastnik Jerry želi, da bi se končno spravila med seboj, zato so se odločili, da jima pomagajo. Trener Hocks se je odkašljal: »Žal je prišlo do majhne težavice.« ju je nemočno pogledal, »kapaciteta koče je za dva člana manjša kolikor je nas in oskrbnik se je potrudil in dodal tiste dve postelji, spregledal pa je dejstvo, da imamo v ekipi eno žensko. Žal Abigal, ne moremo ti omogočiti sobo v kateri bi bila sama. Glede na vse je najbolje, če bosta vidva skupaj.« je z iskreno nelagodnostjo v glasu povedal trener in upal, da si ne bo ne en ne drug ogledal vrhnjih sob in spregledal potegavščino, vsaj prvi dan ne. Abigal je skomignila z rameni in nejevoljno pogledala Mitcha, nato pa odprla prtljažnik in segla po svojo torbo. Mitch je ob misli na vso njeno prtljago pozabil na nejevoljo, da bo sobo delil z njo. Jimy se je ponudil, da bi ji pomagal s prtljago, a ga je gladko zavrnila in naročila naj bodo fantje čez pol ure v športni opremi pri avtu. Pred prvim treningom bodo najprej znosili vso športno opremo v prazno sobico namenjeno shranjevanju smuči v zimski sezoni. Ko je Mitch dojel, da je večina stvari pravzaprav športna oprema in da ima Abigal v resnici še manj prtljage kot on, se mu je kar povesila čeljust. Pogoltnil je slino in se počasi odpravil za ostalimi proti njuni sobi. »Hudič jo vzemi!« je bilo vse kar je pomislil. Vstopil je v sobo in opazil, da je na levo stran zakonske postelje postavila svoje stvari. »Hej, jaz sem navajen na levo stran postelje.« je izbruhnilo iz njega.

Začudeno ga je pogledala: »Jaz tudi in bila sem prva.«

Samo strmel je v njo, ki se ni več menila zanj. Svoje stvari je zlagala v omaro in opazil je, da mu je pustila točno polovico. Nato je smuknila v kopalnico in zaklenila vrata. Na nočni omarici je zagledal njen prenosni računalnik in zasrbeli so ga prsti, da bi si ga ogledal. Zmajal je z glavo in si zasikal, da je navaden neumnež. Kmalu so se vrata odprla in stopila je iz kopalnice v športni opravi. Očitno bo telovadila in tekla s fanti. Požiral jo je z očmi: »Zdaj razumem, kako ti vedno uspe. Če boš taka tekla z njimi, ti bodo sledili  tudi na konec sveta.« je rekel in se prav potrudil, da je svoj pogled usmeril v njen obraz. A kaj, ko so se mu oči ustavile na njenih ustnicah in mu v sekundi odvzele dar govora in razum. Polne mehke in vabljive ustnice so se vihale v droben nasmeh: »Hvala. Nisem vedela, da se ti zdim tako postavna.« je rekla kot bi ne opazila njegovega poželenja, nato pa stopila mimo njega in se odpravila ven.

Mitch je potreboval še nekaj trenutkov, da pride k sebi. Spoznanje, da si jo tako močno želi, mu je begalo vso pamet in logiko, ki ju je premogel. Le kako lahko tako močno hrepeni po ženski, ki jo pravzaprav prezira? Odgovora ni našel. Počasi se je odpravil še sam ven. Nosili so opremo v hišo. Vsak je pograbil po eno stvar iz njenega avta in se z njo odpravil v dodeljeno sobo za opremo. Pomislil je, če vsak vzame toliko, koliko lahko nese, se jim ne bo treba vračati. Sam je stopal točno za Abigal, ko jo je eden od igralcev poklical. Ni ga pričakovala takoj za petami in on ni pričakoval, da se bo ustavila in obrnila. Trk je bil neizbežen. Močno jo je prijel za nadlakti, da ne bi padla in istočasno jo nehote pritisnil s svojim telesom ob steno. Ni bila neizkušena, da ne bi opazila kaj se mu dogaja, ko jo je tako držal tesno ob sebi.