»Tebe zalezujem.« se je zarežal Andy in ji pomežiknil ter dobil jezen pogled, da se je moral še glasneje zasmejali. Iz previdnosti je vzel svojo kavo in se zresnil. »Zaželel sem si malo oddiha, zato sem prišel za nekaj dni sem k stricu, ki ji oskrbnik teh koč. Zjutraj, med svojim tekom, sem opazil tvoj avto in sem se šel k stricu pozanimati, če si res ti. Povedal mi je, da si in poleg je dodal, da je s teboj moški in to nihče drug kot Buchanon. Nisem se mogel upreti skušnjavi, zato sem pohitel po svoj fotoaparat in posnel fotko leta.«
Abigal ga je samo grdo pogledala in rekla: »Nisva par! Samo pred nevihto sva se umaknila in pač skupaj prespala na kavču.«
»Tudi prav. To je vajina stvar. Glej, vsi vedo, da se ne marata.« ji je veselo odgovoril. »Vseeno bom slike objavil. Oba sta samska in si tak trač lahko privoščita, za povrh pa bosta, tako vidva kot Orli, dobili zastonj reklamo. Še hvaležna bi mi morala biti.«
»Seveda. V zahvalo te bomo povabili v slačilnico pred tekmo.« mu je sarkastično odvrnila.
»Daj Abigal, ena slika gor ali dol. Kot, da koga zanimava.« jo je tolažil Mitch, ki se je trudil držati stran od pogovora. Spil je svojo kavo in pomil skodelice.
Andy se je poslovil. Čez deset minut sta se še vedno nejevoljna Abigal in Mitch odpeljala domov.
V naslednjem tednu je Abigalin telefon neprestano zvonil in vsi so hoteli vedeti podrobnosti njene zveze z Mitchem. Odločila se je in vsem razlagala, da je vse res in da se je kar zgodilo. Tako je bilo lažje in hitrejše. Ob vsakem klicu se je spomnila Mitchevih besed, da ona dva pa nikogar ne zanimata. Oh, kako jo je že omemba njegovega imena jezila. Seveda je Sabrini morala povedati celo zgodbo z vsemi podrobnostmi. Sabrina je živela za škandale in opravljanja. Seveda je Sabrina uživala v njuni zgodbi in vsem razlagala, da sta se končno pobotala in zakopala zamere ter kako srečna sta. Abigal je samo jezno pihala in se izogibala prijateljem. Mitch je resnico povedal vsem v klubu in zato sta vsaj tam imela mir. Oni so preživeli kar lep čas z njima in so vsaj delno poznali resnico. Vsekakor pa Mitch ni mogel prepričati svojih staršev, ki so na vsak način hoteli spoznati Abigal. Ni mu preostalo drugega kot, da jo povabi k staršem na večerjo. A kako naj jo prosi kaj takega, ko pa se ga je še vedno izogibala. Tudi sam ni ravno rinil v njeno bližino. Vaje za ramo je delala večinoma sama. Enkrat na dan je prišla k njemu na terapijo, a nikdar nista bila sama. Še sreča, ker ni vedel, kaj bi ji lahko rekel. Klical ga je brat Tom in mu sporočil, da je jutri zvečer družinska večerja na kateri starša pričakujeta, da se bo pojavil z Abigal. Ni mu preostalo drugega kot, da jo poišče. Bila je v fitnes studiu. Čez stekleno steno jo je opazoval, ko je hodila med fanti in jim dajala napotke. Globoko je vdahnil, zbral ves pogum in vstopil. »Zdravo vsem,« je glasno pozdravil nato pa se zazrl v Abigal, »samo en trenutek te potrebujem na samem.« je rekel ravno toliko glasno, da ga je ona slišala. Nekaj fantov v bližini se je namuznilo, a se je delal, da tega ne opazi.
