Trmasti srci, 28. del

»To sem jaz. Sprejmi me tako kot sem ali pa me pusti pri miru.« je rekla tiho, hladno in počasi. Brez, da bi še kaj drugega rekla se je obrnila in odkorakala stran. Nasmehnila se je Cevinu in mu ponudila svojo dlan ter mu z glavo nakazala, da gresta plesat.

Cevin je pogledal Mitcha in se mu prijateljsko nasmehnil ter sprejel njeno dlan.

MItch ju je brezizrazno opazoval. Pesem se je končala in začela se je nova. Cevin in Abigal sta še vedno plesala. Mitch se je z odločnim korakom odpravil na plesišče.

»Mislim, da je to moja punca. Bom prevzel.« je zašepetal Cevinu na uho in povlekel Abigal v svoj objem. »Ne morem te pustiti pri miru. Ni mi všeč, ko me javno vlačiš po zobeh, a to si ti. Nočem, da bi se spreminjala. Všeč si mi taka, kot si.« je dahnil in jo strastno poljubil.

Abigal je že delala vaje, v Mitchevi mini telovadnici v fizioterapevtski ordinaciji, ko sta vstopila Rob in Jack. Vljudno so se pozdravili. Tudi ona dva sta se urno lotila vaj. Mitch jih je nekaj časa opazoval. Potem je pristopil k Abigal in ji pokazal novo vajo. Previdno in počasi je dvigoval poškodovano roko. Pri tem se je z drugo roko lastniško sprehajal po njenem hrbtu, na koncu ji je ukradel še hiter poljub. S pogledom je ošvrknil muzajoča športnika. »Kaj?«

»Nič.« sta se zarežala oba v en glas.

Mitch ju je nejeverno gledal.

»Torej sta res par?« je le izustil Rob.

»Super. Vidva kar. Nič naju ne moti, da se malo muckata, dokler ne boš poželel podobnih prijemov poizkusiti na naju.« je dodal Jack.

Abigal se je zakrohotala. Mitch pa je zavil z očmi in brez opozorila vrgel brisačo v smejočega športnika, ki jo je ujel z zdravo roko in še sam bušnil v glasen krohot.