Trmasti srci, 30. del

»Hudiča Mitch, že dober mesec sva skupaj. Mislila sem, da nama gre dobro. Mislila sem, da te poznam. Ne razumem, kaj se greš? Kaj bi morala reči? Oprosti, a novinarjem ne bom povedala, da sem se zaljubila v tebe in da res ne premišljujem o kakršnem koli koncu najine zveze.« je nadaljevala. Ker je še vedno molčal in jo brezizrazno gledal, ga je grdo pogledala: »Hudič naj te vzame Buchanon. Trenutno nimam moči, da bi se obremenjevala s tvojim trmastim temperamentom.« Obrnila se je in odšla proti vratom. Prijela je že za kljuko, ko je z roko udaril po vratih in jih zaprl nazaj.

»Zaljubljena si vame?« je tiho šepnil.

»Ja sem. Vem, da je to napaka, a kaj hočem. Ljubim te.« je šepnila, še vedno strmeč v vrata in z roko na kljuki.
Obrnil jo je k sebi. »To ni napaka. Jaz sem napaka, ker bi lahko uničil tvojo ljubezen. Oprosti, ker sem naporen.« je šepnil.

Samo pokimala mu je.

»Abigal Johnson, ljubim te. Ljubim te že prekletih sedem let. Zlezla si mi pod kožo. Ljubim tvoj prehitri kot nož oster jezik in tvojo trmasto inteligenco, ki me vedno sesuje v prah. Ljubim tvoj vrat, ki bi ga še vedno vsaj polovico časa močno zavil.« je dahnil in jo poljubil.

Nasmehnila se mu je in mu vrnila poljub.

Odmaknil se je malenkost od nje. Prijel jo je za dlan in počasi pokleknil. Začudeno ga je gledala.

»Abigal Glena Johnson, prosim poroči se z mano.« je rekel glasno in z rahlim strahom.

Nejeverno ga je gledala. Njegov strah se je poglobil. »Prosim. Se boš poročila z mano?«

»Vau. Najprej streseš jezo name, da sploh ne vem zakaj. Potem pa me vprašaš, če se bom poročila s teboj.« se je zasmejala in se hitro zresnila, ko je videla njegov žalostno, prestrašen obraz. Počasi je še sama zdrsnila na kolena. Z dlanmi je objela njegov obraz.

»Mitch Liam Buchanon, ja, poročila se bom s teboj.« je dahnila in ga poljubila. Med poljubom je zašepetala: »Bog nama pomagaj.«