Trmasti srci, 4. del

»Seveda, potrudila se bom, da on ne bo imel veliko opravka s poškodbami in tako ga bom držala čim dlje od sebe.« je rekla Abigal odločno.

»Vseeno, kako lahko odmisliš dejstvo, da je on kriv za konec tvoje športne kariere?« se je že opogumila Sabrina.
»Veš, da je moje mnenje o Buchanonu kot osebi in moškem slabo in je zame samo navaden, vase zagledani cepec, a dejstvo je, da je strokovnjak na svojem področju in ne morem reči, da je on kriv za konec moje športne kariere. Ne obsojaj ga za tisto kar ni storil. Bodiva pošteni.«

Sabrina je samo globoko vdahnila: »Zame je kriv, ko si se poškodovala, ti je obrnil hrbet in ni hotel delati s tabo, zato si dobila tistega copatarskega in nesposobnega fizioterapevta.«

»Sabrina, motiš se. Ni mi Mitch obrnil hrbta, jaz sem ga nagnala in si najela tisto copato.« je rekla tiho in odložila svoj kozarec na bližnjo mizico.

»Kako si ga ti nagnala?« je Sabrina postala radovedna.

»Preprosto, skregala sva se in rekla sem, da ga ne želim v svoji ekipi. Takrat je zahteval dva meseca čistega počitka in nato še tri mesece postopnih vaj in šele nato dva meseca treniranja pred vrnitvijo na tekmovanja. To bi pomenilo, da bi zamudila konec sezone in v novo bi vstopila nepripravljena. To nisem mogla sprejeti, zahtevala sem, da zmanjša ta čas vsaj za polovico. In zato sva se skregala in izrekla marsikatero grdo besedo. Njega sem nagnala in naredila po svoje.« je razložila Abigal in se med tem živčno sprehajala sem ter tja po sobi.

»Če se prav spomnim, si se vrnila pred koncem sezone in bila aktivna še celo naslednjo sezono, preden si se poslovila.« je bila presenečena Sabrina, ki se nikoli ni zanimala za šport in je s svojim anti športnim življenjem bila v vsem Abigalino nasprotje.

»Res sem. Sploh veš, kako drago sem to plačala? Poškodbe nikdar nisem pozdravila. Le redki so vedeli, da z mojo ramo ni dobro. Pač stisnila sem zobe in se napila tablet pa je nekako šlo. Poškodbo sem prikrila. Vse sem naredila samo, da ne bi izdala, da je imel Buchanon prav. On še vedno misli, da se je motil. Če ne bi bila tako ponosna in pravočasno priznala svojo zmoto, bi mogoče še vedno bila aktivna športnica in vsekakor bi imela zdravo ramo.« Za delček sekunde je Abigalin obraz preletela senca žalosti, nato se je nagajivo nasmehnila: »Včeraj mi je Buchanon poslal ganljivo, žaljivo in drzno kritiko na moj članek.« Zadovoljno se je usedla nazaj in plosknila z dlanmi.

Sabrina jo je samo začudeno pogledala: »Zakaj pa to, saj ga nisi z ničemer izzvala?«

»O, sem in najbolje je to, da to veva samo midva, zato ga je toliko bolj razkurilo.« se je hihitala Abigal.

»In? Si mu odgovorila?« je zanimalo vedno radovedno Sabrino.