Ula Furlan še zadnje dni živi pri svoji mami – Miši Molk, saj bo njeno stanovanje že kmalu renovirano in se bo lahko preselila nazaj. Ob vsem tem jo stiska v grlu. Na Instagramu je zapisala nekaj besed o mesecu dni, ki ga je po dolgem času preživela skupaj z mamo:

“Zdi se mi nekaj najlepšega, da se skupno bivanje piše kot počitnice nekoč, le da nimam ob 8. zjutraj naštimane ta nemške budilke, da moram rezervirati ležalnika z brisačo, imam pa zdaj budilko zato, da lahko konec meseca plačam s. p. prispevke.
Pipipipiiip, pipipipipiip. Drin drin. 
Ne vem, kdaj bova še tako, kot sva bili ta mesec. Postala sem spet del skupnosti, spet del stopnišča, po katerem sem letela gor in dol, na dvorišče, se igrati z barbikami, skrivati in enkrat biti prestrašena od ene malo starejše blond punce. Bu!

Stopnišče in dvorišče odraščanja, ko sva s sosedo bingljali skozi okno in na skrivaj prižgali prvo cigareto. Prvi prekrški. Itak so naju dobili. Kaj pa vidve, tamali? Nič, nič, štejeva zvezde in loviva mesečino na kostanjevih listih. Mhm, seveda. 
Morda se v življenju še največ nepozabnih zgodb zgodi ponoči in z lumparijo. Ponoči, ko so se metali kamenčki v okna, ko so se vehementno odklepala vrata in se je zaspalo kar na kolesu v predsobi, ali se je v domačo posteljo uletelo čez dnevno sobo, z ulice, po zidarskem odru, ker je fotr v ključavnici pozabil ključe. 
Splača se biti malo nagajiv in čez rob, takrat se najbolj intenzivno spišejo spomini in spletejo srca. Čeprav se zdi življenje zadnje čase scary. 
Vsi smo tako emotivno senzibilni ali pa v teh letih, skomig, ko lajf res ni več hec. 
Ljudje odhajajo, poslavljajo se, zmanjka jih, ker jim zmanjka volje ali jih premaga telo. Veliko je takšnih, katere premaga glava in nenadoma niso več to in tam, kjer so bili. To so kar na enkrat drugi ljudje, neznaci, s katerimi ne znamo več bivati in ki ne zmorejo več živeti sami. 
Nočem, da je mami le moja znanka, hočem poznati njen dan, želim jo poklicati, ko mi postane dolgčas in iti v ponedeljek zvečer z njo na špricar. Ker, kdaj pa bom? Zase in za njo. Preden se, bognedaj, posloviva, preden tudi naju premagata glava ali telo. Kaj pa veš.”

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Ula Furlan (@ulaf) on