Uloviti neulovljivo 15. del

Ves teden je Trent hodil po Stassy. Čakal jo je pred vhodom, jo na kratko poljubil na ustnice, ji vzel knjige in ji odpiral vrata svojega športnega avtomobila. Ker sta imela isti urnik, jo je odpeljal tudi do Mannija in zvečer sta skupaj hodila domov. V petek je prišel domov ravno v trenutku, ko je Stassyn mobilni telefon zamijavkal. Alice in Brad sta sedela pred televizijo, Stassy pa je bila v kuhinji. Vrata njene sobe so bila na stežaj odprta in brez pomislekov je vstopil in z njene mize vzel telefon ter se oglasil. »Mislil sem, da si pametnejši!« je zarenčal v aparat.

»Dovolj sem pameten, da vem, da moram počakati, da ti zafrkneš stvar, takrat bo sama prijokala k meni.« je zlobno pripomnil Matt.
»Zelo dolgo boš čakal in dvomim, da boš dočakal.« mu je zasikal Trent.
»Glede na tvoj sloves, dvomim v tvoje besede. Toda ne kličem, da bi slišal tvoj ali njen glas. Za Jacka gre. Pijan je in ne bo se umiril. Stewartu je zlomil nos. V študentski kavarni smo.« je odvrnil Matt.
»Prihajava.« je suho rekel Trent in pogledal Stassy, ki je stala na vratih sobe in ga opazovala.
»Jack je pijan. Stepel se je in ne bo se umiril. Greva.« ji je rekel in v roke porinil njen telefon. S kavlja v predsobi je pobral ključ njenega avta in vzel njeno jakno. Pridržal ji jo je, da se je oblekla. Hitro je obula športne copate in skupaj sta pohitela po stopnicah navzdol. Ponudil ji je ključ, a je samo odkimala in stopila na sovoznikovo stran.
»V moj avto bi težko zbasal še Jacka.« se ji je med vožnjo opravičil.
»Sem dojela. Kje pa je? Koga je premlatil?« je vprašala dokaj mirno.

»V študentski kavarni. Nekemu Stewartu je zlomil nos.« ji je kratko poročal in poškilil k njej. Njena mirnost je bila navidezna. Opazil je kako je stiskala pesti in kontrolirano dihala.
»Hvala, ker greš z menoj.« je tiho šepnila.

»Hej, prijateljem je treba pomagati. Ti si moja prijateljica in Jack je tvoj prijatelj. Ne bi te pustil same v tem. Sploh, če se obeta kakšen pretep. Imaš kakšna navodila?« jo je poskušal z glasom umiriti.
»Krij mi hrbet in pomagaj, da nas na poti ven ne ustavljajo.« je rekla resno.
Prispela sta in na srečo takoj našla parkirni prostor čisto blizu vhoda. Skupaj sta vstopila in Stassy se je odločno odpravila proti Jacku. Osredotočila se je nanj in ga strogo gledala. Trent je pokimal Mattu in ji sledil tesno za petami. Ošvrknil je pravo goro mišic od fanta, ki je sedel za mizo in držal mokro krpo na obrazu. Spoznal je Stewarta Blacka, nogometaša univerzitetne ekipe. Za dobro glavo je bil višji od Jacka. Sam v sebi je zaklel. Nekaj nogometašev je sedelo okoli Stewarta in nekaj se jih je drenjalo okoli Jacka.

»Jack?« je Stassy odločno stopila pred njega.
»Stassy. Lepo te je videti. Vidim, da sta s Trentom neločljiva. Lepo za vaju.« se ji je nasmehnil.
»Ja, zelo sem zadovoljna z njim. Slišala sem, da se dolgočasiš. Kaj, ko bi šel z nama?« mu je prijazno odvrnila.
»Vem, kaj počneš. Po nepotrebnem te skrbi. Samo mnenja sva si izmenjala. Umiril sem se.« se ji je zarežal.