Uloviti neulovljivo 22. del

Nedeljo so preživeli mirno in sproščeno. Po kosilu so se posvetili vsak svojemu delu. Alice je odšla postrič eno od sošolk, Brad jo je spremljal. Stassy se je posvetila svoji seminarski nalogi. Trent je odnesel perilo v pralnico.

Ko je bilo perilo oprano in posušeno, se ni mogel odvrniti od radovednosti in je odprl Stassyno pralno vrečko za spodnje perilo. Izvlekel je nekaj kosov in si jo v hipu predstavljal kakšna je, ovita v mehko čipko. Zmajal je z glavo in se ozmerjal z iztirjencem in zalezovalcem. Pospravil je perilo nazaj v vrečko in odnesel vse skupaj nazaj v stanovanje. Vsakemu je odnesel njegov kup perila in se udobno zleknil pred televizijo. Zvečer je začel z nočno izmeno.

Stassy je izstopila iz glavne stavbe univerze. Pogledala je v sive oblake in se stresla od hladnega piša, ki je zavel okoli nje. Dobro, da je prenehalo deževati. Ni imela dežnika in vsaj mokra ne bo prišla domov.

»Danes pa te fant ni prišel iskat!?« je zajedljivo pripomnila Molly, ki je stopala za njo.

Stassy se je ustavila in pogledala v Molly,ki se je škodoželjno smehljala. »Imel je nočno. Zjutraj me je prebudil tako kot zna samo on, mi skuhal kavo in pripravil zajtrk. Zdaj sem jaz na vrsti, da mu vrnem bujenje, še prej mu bom skuhala kosilo.« ji je odvrnila sladko.

»Koga lažeš, mene ali sebe? Dobro vem, da Trent nikoli pri nobeni ne prespi in nobena ženska ne ve natančno kje on stanuje.« je izzivala Molly.

»Stassy ni katera koli ženska.« je svareče odvrnil Trent, predno je lahko Stassy kar koli odgovorila. Ljubeče se ji je nasmehnil, jo poljubil, vzel knjige iz njenega naročja in jo prijel za dlan. Hladno je pogledal Molly in dodal: »Stassy je ženska v katero sem zaljubljen. Je moja punca. In srečen sem in nadvse vesel, da živiva skupaj.«

Opazil je Mollyno presenečenje in zavist. Ni se več menil za njo. Stassy je pospremil do svojega avtomobila, ji odprl vrata in jih zaprl, ko je sedla in ji je v naročje položil knjige.

»Tega ti ni bilo treba početi.« je mirno rekla Stassy, ko je speljal.

»Buden sem bil, ko sem videl koliko je ura sem se oblekel in prišel. Nič takega.« ji je odvrnil. Ne bo ji priznal, da si je nastavil budilko, da ga je zbudila ravno pravi čas.

»Nisem mislila samo tega, da si prišel pome.« je nadaljevala Stassy z rahlo nelagodnostjo.

»Oprosti, če sem te spravil v zadrego. Čutil sem neustavljivo potrebo, da ji to povem. Molly je bila moja zadnja intimna prijateljica. Kar nekaj časa sem bil samo z njo. Pametnejša je od tistih pred njo. Toda opazil sem njene potuhnjene napore, da me veže za sebe. Začela me je utesnjevati. Glej, živel sem tako kot sem živel. Vem, da imam sloves težaka in lahkoživca. Toda to je bilo obdobje, ko sem hotel tako živeti. Niti ene stvari ne obžalujem. Toda, to ne pomeni, da nisem sposoben imeti normalen odnos. Ob pravi ženski se bom ustalil in umiril. Znam ljubiti. Lahko se spremenim.« ji je razložil in parkiral na svoje parkirno mesto pred stanovanjem. Pogledal jo je in prijel za dlan. Tiho je nadaljeval: »Do sedaj nisem imel potrebe po spremembah, potem pa sem spoznal tebe. Nočem pokvariti najinega odnosa. Nočem siliti v tebe. Trenutno nočem nič, kot to kar imava. Pripravljen sem čakati. Samo rad bi, da veš, da si ti tista zaradi katere sem se pripravljen spremeniti.« Dvignil je njeno dlan in jo počasi poljubil. Nato jo je izpustil in se ji nasmehnil. Nič ni rekla. Šel je okoli avta in ji odprl vrata. Dvignil je njene knjige in ji pomagal ven. »Prosim, ne odrini me, zdaj, ko veš kako čutim. Samo bodi to kar si. Tudi, če me nočeš, bom razumel. Ostani moja prijateljica. Prosim.« ji je šepnil. Z roko v roki sta se odpravila domov. Stassy je molčala. Presenetil jo je. Saj bi si lahko mislila, da mu je všeč. Poljubil jo je in čutila je njegovo vzburjenje, a to je pripisala njegovemu lahkoživemu karakterju. Nikoli si ni mislila, da kar koli čuti do nje. Zmešnjava! On ji je že pred časom zlezel pod kožo. Trenutno ni imela poguma, da prevzame tveganje in mu dovoli, da ji zlomi srce.