Uloviti neulovljivo 26. del

Stassy se je naslanjala na umivalnik in v ogledalu opazovala svoj obraz. Ravnokar je stopila izpod tuša. Lase je imela ovite v brisačo. Lenobno si je stisnila zobno pasto na krtačko in si začela umivati zobe. Ravno, ko je končala je slišala trkanje na kopalniška vrata.

»Pohiti. Sploh veš koliko je ura?« je živčno zaklicala Alice.

»Saj grem.« je glasno rekla nazaj in odprla vrata v svojo sobo.

»Sedi. Urediti ti moram pričesko.« je rekla Alice in v roki držala krtačo in fen.

Stassy je ubogljivo sedla na stol in pustila sestri, da ji uredi pričesko v katero je vpletla bele cvetove. Nato je mirno prenašala ličenje in na koncu je poslušno stala in dovolila Alice, da ji zapne dolgo belo obleko. Smuknila je še v bele čevlje z visoko peto. Alice jo je občudujoče opazovala, ko je potrkalo na vrata.

»S Cate sva prišli pogledat, kako vama gre.« je rekla mama in odprla vrata. »Ne skrbita, moški so spodaj.« je dodala in si brisala solze, ki so se pojavile v kotičkih njenih oči. Tudi Cate je bila ganjena. Z dlanjo je pobožala svoj napeti trebušček in se nasmehnila prijateljici in v kratkem sorodnici.

»Pripravljena?« je vprašala mama. Stassy je prikimala. Vsaka posebej jo je objela in se odpravila iz sobe.

Čez trenutek je na vrata potrkal njen oče. »Čas je, da nevesto pospremim do oltarja.« je rekel. Stassy je odprla vrata in pogledala svojega očeta. Nalahno, da ne pokvari frizure, ličil in zmečka obleke, ga je objela. »Hvala, ker sta najino poroko organizirala doma in ker sta poskrbela za nastanitev moje nove družine.«

»Oh, ljubica. Nimaš se za kaj zahvaljevati. Midva sva srečna, da si našla ljubezen svojega življenja in da si nama dovolila, da ti organizirava poroko. Poleg tega, če se ne motim, bo tudi tvoja sestra kmalu sprejela Bradovo snubitev. Ta družina bo tudi njena družina. In vidve sta vse kar imava z mamo.« jo je oče pobožal po obrazu. »Slišim najino uvodno pesem. Ženin je že čisto živčen. Bolje, da greva.« je rekel in jo počasi popeljal po stopnišču proti improviziranemu oltarju.

Trent je strmel v prihajajočo nevesto. Še vedno ni mogel verjeti svoji sreči. Thomas ga je s komolcem na rahlo dregnil. »Zapri usta in nehaj tako strmeti v njo. Čez nekaj minut bo tudi uradno tvoja.« Trent je zaprl usta, a ni nehal strmeti. Njegov pogled je bil poln ljubezni. S tresočimi prsti je od očeta sprejel Stassyno dlan. Obrnila sta se in obred se je lahko začel. Jasno in glasno sta izrekla svoji zaobljubi, si izmenjala prstana in se na koncu poljubila. Prisotni so ploskali in vzklikali. Ker sta se odločila za majhno poroko v družinskem krogu, so ju hitro ločili in objemali vse v prek. Trent je komaj dočakal, da je spet prijel Stessyno dlan. Dvignil jo je do svojih ustnic in dahnil: »Ljubim te, gospa Alberwill.«

»Ljubim te, gospod Alberwill.« je dahnila nazaj in ga poljubila.

»Hej, mladoporočenca, počakajta kosilo, potem pa izginita na poročno potovanje in se tam poljubljajta. Upam, da nista pozabila, da vama letalo poleti ob petih.« se je zarežal Thomas in oba objel. Nagnil se je k Stassy in ji nekaj šepnil v uho. Ona se je zasmejala, on pa jo je cmoknil na obraz, nedolžno pogledal Trenta in izginil.

»Kaj?« je nejevoljno vprašal Trent. Poznal je Thomasa in spraševal se je, kakšno nespodobno stvar ji je prišepnil.

»Nič.« se je hihitala Stassy.

»Stassy?« je nagajivo vprašal Trent.

Poznala je ta pogled. Vedela je, kaj sledi takemu pogledu. Še bolj se je zahihitala in se začela ritensko umikati. Urno jo je pograbil za roki in jo povlekel k sebi. Oba sta se hihitala in nista se menila za radovedne poglede.

»Stassy?« je spet ponovil.

Zavila je z očmi in se nagnila k njemu ter mu šepnila. »Naročil nama je, naj ne odlašava predolgo, njegov sin bo potreboval družbo.«

Trentu so se zasvetile oči. »Bi imela kaj proti, da mu poskusiva ustreči?«

»Ne, nič ne bi imela proti. Lahko poskusiva.« je rekla ljubeče.

Nežno, kot, da je iz krhkega stekla, jo je objel in poljubil. Vedela je, da se je prav odločila, ko je sprejela tveganje in ulovila neulovljivega.