»Ne vem, Alice. Res ne vem.« je tiho šepnila Stassy.
»Zaljubljena sem v Brada, tako ali tako vse več časa preživim pri njemu. Tudi tebi se Brad zdi v redu.« je ponovno poskusila Alice prepričati svojo sestro, da sprejmeta ponudbo in se preselita k njenemu fantu.
»Brad je v redu fant. Tudi najemnina je čisto sprejemljiva.« je kimala Stassy, a čutiti je bilo tisti ampak v zraku.
»V čem je potem problem? Saj ne misliš, da je Trent nesprejemljiv? Ne poznaš ga.« se je opogumila Alice.
»Govoriva o Trentu Alberwillu. Vsi poznajo njegov sloves.« se je uprla Stassy.
»Ja vsi poznajo njegov sloves, ne poznajo pa njega.« se je zagrela Alice, pripravljena braniti fantovega bratranca.
»Kakšna pa je razlika? Je presneto čeden moški, ki se zaveda svojega vpliva na ženske in to s pridom izkorišča. Alice, Trent je ženskar in uživač. Že res, da je poklicni gasilec in kot tak je neustrašen in drzen, a tudi v privatnem življenju je drzen. Rad vozi hitre avtomobile ali motor, nemalokrat se je že stepel. Bi rekla, da rad rine v probleme.« se je že hudovala Stassy.
»Se mogoče bojiš, da bi podlegla njegovim čarom?« je presenečeno izdavila Alice.
»Kaj? Seveda, da ne. Ljubi bog, Alice. Trent ni moj tip moškega in drekači me res nikoli niso zanimali. Le ne vem, kako bomo skupaj funkcionirali.« se je zdrznila Stassy.
»Saj sem ti povedala, da Trent ni tak. To je njegova zunanja podoba. Do sedaj še nikoli ni domov pripeljal katere od svojih lahkih žensk. Doma se lepo obnaša. Nikoli še nisem nič slabega doživela v njegovi družbi. Poleg tega boš imela svojo sobo. Trent zelo ceni zasebnost. Še opazila ga ne boš.« je Alice skoraj kriknila in se začela sprehajati po sobi gor in dol.
Stassy je zaprla oči in si z dlanmi pokrila obraz. Alice je vse več časa preživljala pri Bradu, v novem stanovanju, ki ga je iskala bo večinoma sama. Trenutno nobena od njenih prijateljic ni iskala novega stanovanja, težko bi našla novo sostanovalko. Najemnina pri Bradu in Trentu je bila res ugodna. Stanovanje je stalo na pol poti med univerzo in Mannijem, na oba konca bi z lahkoto prišla peš v slabih desetih minutah. Dobila bi svoj parkirni prostor. Pralnico so imeli v kleti in namenjena je bila samo stanovalcem. Vse je bilo popolno z izjemo Trenta. A nihče ni zahteval od nje, da bo njegova prijateljica. »Prav. Sprejeli bova Bradovo ponudbo. Če pohitiva lahko vse spakirava že nocoj. Jutri pa se preseliva. Tukaj morava tudi malo pospraviti in popoldne delam pri Manniju.« je vdana v usodo dahnila.
Alice je veselo zacvilila in jo močno objela. »Hvala, hvala, hvala.« je mrmrala in že iskala svoj mobilnik, da sporoči Bradu novico.
