Zelena hiša 11. del

»Prosim, pridruži nam se. Če se ne motim, sva imela kavo v načrtu, še predno so tile prispeli,« se ji je Edward nasmehnil.

Debi je iz kuhinje prinesla svojo skodelico in sedla na kavč med Edwarda in Nathana.

Moški so si postregli s keksi in kavo. Niso jo mogli prehvaliti.

»So resni ali se samo prilizujejo? Če sem prav razumela, delajo zate in v prihodnje jih bom morala velikokrat nahraniti,« se je zasmejala Deby in vprašujoče pogledala Edwarda.

»Lepa, pametna in očitno zna kuhati. Edward, tokrat ti je padla sekira v med,« se je zakrohotal Lester.

Edward je uspel samo pokimati v potrditev vseh trditev. Nagajivo se je nasmehnil Deby in ji tiho svetoval: »Drži jih na kratko in ne nasedaj njihovim sladkim besedam.«

Vsi so se zakrohotali.

»V soboto je spomladanska veselica pri Urbantu. Boš ti povabil Deby ali jo lahko kdo od nas?« je Andy vprašal Edwarda.

»Nič še nismo govorili o veselici. V kolikor si bo Deby želela iti jo bom jaz peljal,« je strogo rekel Edward. Njegov glas jim je jasno sporočal, da ne bo trpel nobenih igric.

»Prav, šef!« se je zarežal Andy, nato pa bolj vljudno nadaljeval, »Deby moraš priti na veselico. Vedno je živahno in zabavno. Vsi bomo tam. Ne bo ti dolgčas.«

»V kolikor se odločim in pridem, bom vesela vaše družbe,« je rekla prijazno. Ni si upala pogledati Edwarda. Iz njej neznanega razloga je ob omembi veselice postal tog in neprijazen. Počasi je vstala in pobrala prazne skodelice. »Žal vas moram zapustiti, delo me čaka,« je rekla in izginila v kuhinjo. V naslednjem hipu je v hišo prihrumel Jack. Veselo je pozdravil moške v dnevni sobi, nato pa ves poklapan sedel s kupom knjig za kuhinjsko mizo.

»Kaj imava danes?« ga je veselo vprašala Deby in pred njega postavila krožnik s keksi in kozarec soka.

Hvaležno jo je pogledal, vzel keks in s polnimi usti nesrečno izdavil: »Geografijo.«

Deby je končevala večerjo in se prek rame učila z Jackom. Edward je tiho pristopil v kuhinjo in sedel k Jacku za mizo. Svojo ranjeno roko je položil na mizo in si še sam postregel s keksom.

»Bojim se, da ne morem več,« je potarnal Jack in proseče pogledal Deby.

»Mislim, da si dovolj naredil. Bi pripravil krožnike?« se mu je nasmehnila.

Jack je kot torpedo zaprl zvezek in skočil od mize. Vse svoje stvari je pograbil in stekel iz kuhinje. »Takoj bom nazaj, da pogrnem mizo!« je zavpil čez ramo.

»Je vse v redu?« je prijazno vprašal Edward.

»Ja,« mu je odvrnila Deby in ga vprašujoče pogledala. Ni ji bilo čisto jasno kaj jo sprašuje.

»Res? Spraševal sem se, če nisem bil preveč grob, ko smo se pogovarjali o veselici. Vsako leto se je udeležimo vsi. Celo dedek in Jack,« je priznal o čem jo je spraševal.

Samo začudeno ga je pogledala, še vedno ji ni bilo jasno, kje je problem.

»Si želiš iti?« jo je spet vprašal.

»Če greste vsi, zakaj pa ne. To bo nekaj novega zame. Ne vem, v čem vidiš problem? Glej, če nočeš, da bi šla, pač ne bom šla,« je iskreno rekla in se naslonila na kuhinjski pult.

»Ni stvar v tem,« je rekel hitro.

»V čem pa?« jo je zanimalo.

»Mogoče si želiš, da bi te kdo od fantov spremljal?« je le izdavil.