Zelena hiša 15. del

Edward je bil že nekaj dni na trnih. Bolj je premišljeval o Deby, bolj je bil prepričan, da bo odlična žena zanj. Problem je bil, ker nikakor ni dobil priložnosti, da bi načel pogovor o poroki. Zavedal se je, da je ne sme kar zaprositi za roko. Najprej mora ugotoviti zakaj se je odločila, da se ne bo poročila. Potem se ji mora približati kot se moški približa ženski. Dozdevalo se mu je, da ni čisto ravnodušna do njega, a prepričan ni bil. Če bi se prepustila strasti, bi jo kasneje lažje zaprosil za roko. Ni smel biti neučakan in ne napadalen. Trudil se je in bil prijazen. Zaradi roke je bil nekoristen za delo na ranču. Večino časa je prebil v njeni družbi. Odločil se je, da bo najbolje, če bosta najprej dobra prijatelja. Mogoče, če se bosta bolje spoznala, bo lažje sprejela življenje z njim. Misel na poroko ga je obsedala enako kot so ga obsedale skrite strasti. Ni in ni se mogel domisliti prave taktike. Med njima je še vedno obstajal tanek, nepremostljiv zid. Spoštljivo se je vedla in mu dajala vedeti, da je njen delodajalec. Počasi sta napredovala in iz dneva v dan postajala boljša prijatelja. Zanj še vedno prepočasi.

Deby je res uživala v novem življenju. Delo ji je bilo v veselje. Moški se niso vmešavali v njeno vodenje gospodinjstva, še več, spoštovali so njeno delo in niso packali povsod po hiši, ter skrbeli, da ni pospravljala za njimi po nepotrebnem. Tudi učenje z Jackom ji je postala zanimiva stalnica. Deček je bil inteligenten in je pozorno spremljal vse kar mu je govorila. Celo Edward je postal znosen. Ni vedela, zakaj se je odločil, da bo prijazen z njo. A njegov prijateljski odnos ji je godil. Njegovo začetno držanje je pripisovala predvsem nezaupanju v njene sposobnosti. Napetost med njima je večinoma popustila. Iz dneva v dan ji je bil bolj všeč. Veliko se je zadrževal ob njej in zdaj je lažje prenašala njegovo bližino. Še vedno ji je buril domišljijo. Neverjetno jo je privlačil. Ni vedela zakaj ali kako, a nekako lažje je krotila svoje občutke. Zavedala se je, da je njen delodajalec, zato se je poskušala držati poslovnega odnosa, za katerega je morala priznati, da je postajal vse bolj in bolj prijateljski.

Edward se je živčno prestopal po dnevni sobi. Dedek in Jack sta mirno sedela pred televizijskim ekranom. Zaslišal je korake, ki so hiteli po stopnicah. Vedel je, da prihaja Deby. Torej čakajo samo še Thomasa. Odhajali so na vsakoletno spomladansko veselico. Že nekaj dni ni niti pomislil na zabave željne ženske, ki bodo na veselici.  Nehal se je slepiti. Z nobeno drugo ne bo odšel in si potešil sle, ki mu je že meglila razum. Prvič, nobena se mu ne bi zdela dovolj poželjiva, da bi jo hotel imeti. Drugič, če hoče dobiti svojo gospodinjo, ji mora dokazati, da resno misli z njo. Mešani občutki so ga razžirali. Ravno se je obrnil in hotel zakorakati proti vratom, ko je vstopila. Nezavedno je rahlo odprl usta. Prisili se je, da jih je zaprl. Ni bil pripravljen na to, kar je videl. Oblekla je ozko jeans krilo, ki ji je segalo skoraj do kolen in razkrilo lepo oblikovane noge. Obula je pol škornje s srednje visoko peto. Čez modro, ukrojeno srajco s precej drznim dekoltejem je oblekla jeans jakno.  Svoje dolge lase je pustila razpete in so ji gladko padali po hrbtu. Diskretno se je našminkala, a je vseeno poudarila svoje modre oči.

»Kako si lepa!« je radostno vzkliknil Jack in urno vstal s kavča.

»Hvala,« mu je prijazno zahvalila in rahlo zardela.

»Sem primerno oblečena ali bi se morala preobleči?« je vprašala in pogledala Edwarda.

»Čisto primerno si oblečena. Priznam, da bi bilo pametno s seboj vzeti puško, kajti grozi nam nevarnost, da nam te kakšen kavboj ukrade,« je resno odgovoril Edward.

Dedek in Jack sta se samo zasmejala. Deby pa je še malo zardela. Jezna nase, ker je zardevala, kar se ji ni zgodilo že zelo dolgo, je le izdavila: »Če se ne motim, je to kompliment. Hvala.«

Edward se ji je samo priklonil.

»Če smo vsi, lahko gremo,« je z vrat rekel Thomas. »Deby, prelepa si,« je dodal, ko se je Deby obrnila proti njemu.