Zelena hiša 20. del

Odpravila sta se proti potoku, ki je prečkal njegov ranč in do manjšega hriba z gozdičkom nad potokom. Koračila sta počasi, Gabe je tekel pred njima. Dan je bil prelep, sonce še ni okrepilo svoje moči, a je vseeno prijetno grelo. Edward je poiskal njeno dlan in prepletel svoje prste z njenimi. Ni odmaknila svoje roke. Večinoma sta hodila v tišini, zatopljena vsak v svoje misli. Ne enega, ne drugega ni motila tišina. Uživala sta. Prišla sta do potoka in ga prečkala prek majhnega lesenega mostička. Edward ji je pokazal na eno od redkih skal in predlagal, da malo sedeta. Skala je bila dovolj velika, da sta lahko sedela oba. Previdno jo je objel.

»Sprosti se. Uživaj,« ji je tiho rekel.

Počasi je naslonila glavo na njegovo ramo. Vedela je, da ne bi smela sprejeti njegove dlani in ne objema, kaj šele, da se je naslonila nanj. A kaj, ko jo je nezadržno vleklo k njemu. To so bile le drobne prijateljske geste. Uživala je v njegovi družbi in njegovi bližini. Sproščeno sta sedela v tišini in poslušala ptičje čebljanje v drevju za njima.

»Dedek je že nekaj časa nazaj ugotovil, da si mi več kot samo všeč. Predlagal mi je naj ne čakam predolgo. Jack te obožuje in tudi on mi je že namignil, da bi bila lahko dober par. Thomas te ima rad in se trudi, da bi ti bilo čim bolj prijetno pri nas, ne reci, da tega nisi opazila. Poleg vsega se je očitno tudi sam resno zagrel za Susan,« je tiho povedal Edward in se igral s pramenom njenih las, ki se je izmuznil iz ohlapnega čopa.

Presenečeno in vprašujoče ga je pogledala.

»Spraševala si me, kaj bi rekla moja družina, če bi bila midva par,« je lenobno odgovoril in se zazrl čez pokrajino. Okrepil je svoj objem, da se ne bi premaknila. Užival je v tej intimnosti nedolžnega objema.

»Resen moški sem. Nikoli nisem pomislil nate kot na kratko avanturo. Že res, da sem imel kar nekaj eno nočnih avantur, saj sem moški, ki ima potrebe, a nobene ženske nisem prizadel ali ji obljubljal nekaj, kar ne bi kasneje spoštoval. Bil sem zaročen. Na srečo sem pravočasno spoznal, da moja bivša zaročenka ni ženska za kakšno se je predstavljala. Hotela me je vrteti okoli prsta, hotela je zvesto copato, hotela je denar, položaj in ugled medtem, ko sama ni imela namena biti zvesta, da ne omenjam, da ne bi znala biti gospodinja in da se ji življenje na ranču ni zdelo zanimivo,« je lenobno razgaljal svoje življenje. »Prav imaš. Jaz sem delodajalec in ti moja delavka, romanca med nama je tvegana. Nikoli se ne ve, kako bi se lahko končalo ali kdaj. Težko bi oba ostala pod isto streho, če se ne bi obneslo. Vse to vem. Vem pa tudi, da si v meni prebudila globlja čustva, predramila spečo strast in mi vrnila radost v življenje. Včasih je za srečo potrebno tvegati.«

Deby mu ni odgovorila. Z zaprtimi očmi je slonela na njegovi rami, medtem, ko je njegova roka počivala na njenem trebuhu. S prsti je poiskala njegove in jih rahlo stisnila. Razumel je. Ni je silil, ne v zvezo in ne v pogovor.

»Jutri pridejo pohotni kavboji. Obletavali bodo okoli tebe. Dobri delavci so in ne bi jih rad izgubil. Tudi tebe nočem izgubiti,« je še dodal in se še sam zavil v prijetni molk.
Ob šestih zjutraj se je pred hišo ustavil poltovornjak. Deby je zaključevala pripravo zajtrka. Iz radia je prihajala tiha glasba. Vzdušje je bilo nadvse prijetno in domače. Edward je slišal avto in je lenobno vstal izza kuhinjske mize. »Naši kavboji,« je pripomnil in svojo šalico nesel do korita. »Pozdravit jih grem in pogledat, če mislijo tukaj spati. V tem primeru jih bom poslal v njihove spalnice. Čez petnajst minut bomo vsi prišli na zajtrk,« je rekel lahkotno in odšel.

Deby je odprla omarico in vzela krožnike. Miza v jedilnici je bila dovolj velika za tako veliko druščino. Odnesla je krožnike na mizo in jih pustila na robu. Najprej mora zbuditi Jacka. Čeprav sta včeraj z Edwardom večino popoldneva preživela na sprehodu, je vseeno že včeraj pospravila spalnice nad garažo. Jack ji je pomagal. Prostor je bil čist, zato ni imela veliko dela. Pomila je po tleh, obrisala omare in lesene dele postelj ter oblekla posteljnino. Cel večer in večino noči je mislila na svojega postavnega šefa. Edward je ni v nič silil. Ni je več poljubil in ni vedela ali ji je to všeč ali ne. Bil je prijazen in neverjetno dostopen ter dojemljiv. Iznesel ji je svoj pogled, nato pa odločitev prepustil njej. Tudi pri jutranji kavi, ki sta jo spila skupaj, se je obnašal nadvse prijazno in razumevajoče. Ni omenjal včerajšnjih dogodkov ali pogovora. Hotel je, da mu zaupa. To je vedela in on je vedel, da ona ve in tega ni skrival. Ni se mogla jeziti nanj. Ni se imela za kaj. Iz premišljevanja jo je zdramil Jack, ki je pritekel po stopnicah. Ravno je odložila pribor, ko je ves nasmejan privihral v jedilnico. V istem trenutku so se odprla vhodna vrata in do nje je priplaval moški klepet. Ni počakala, da vstopijo. Odhitela je v kuhinjo po hrano. Jack ji je pomagal. Kar nekaj hrane je bilo treba prinesti. Zdaj bo morala nahraniti osem dobrih jedcev. Vse je bilo na mizi. Zadnje je prinesla dve skledi s sirom, jih postavila na mizo in sedla. Njen pogled se je srečal z Edwardovim. Vzel je košček sira in ga takoj nesel v usta. Svojih oči ni odmaknil z njenih. Besede so bile odveč. V njegovem pogledu je lahko videla odobravanje, veselje, užitek ob okusu in ljubezen. Zmedeno je odmaknila pogled. Že res, da jo je veselilo, da mu je bil sir res všeč, a ljubezen v njegovem pogledu jo je zmedla. Ni verjela, da je mogoče, da bi jo ljubil. Mar ni to prezgodaj? Ni bilo pošteno. Že res, da ji je zlezel pod kožo, na nek način ga je imela rada, všeč ji je bil, v njej je prebudil spečo strast. A ljubezen? Ne. Ni mogoče. Ne tako kmalu. Sploh pa, ali je ljubezen obstajala?  Nekoč je mislila, da je zaljubljena. Ko je razdrla zaroko ni bila tako na tleh, kot po navadi v filmih in knjigah opisujejo ljubezenska razočaranja. Bila je prizadeta, ker jo je izdal, a se je hitro pobrala. Mar ona ni sposobna zares ljubiti? Ali nje ne more nihče ljubiti? So se odrasli ljudje res zaljubljali?

»Deby, tole je prav okusno. Ljubezen gre skozi želodec in mislim, da se bomo vsi borili za tvojo naklonjenost, Edward gor ali dol,« jo je iz misli predramil Andyjev glas.