Zelena hiša 27. del

»Oh, se opravičujem,« je nelagodno rekel zlatar in grdo pogledal Edwarda, ki je moral žalostno skomigniti z rameni, »noče se poročiti z menoj. Žal.«

Deby je oba grdo pogledala.

»Oh, drago dekle, zakaj ste tako nerazumevajoča do njega? Vsak slepec vidi, da vas ljubi,« je rekel starec in zmajal z glavo, ter pred njo postavil nekaj prstanov zahtevane velikosti.

Deby je še enkrat jezno pogledala Edwarda, ki je skomignil z rameni in ji prepustil izbiro. Posvetila se je prstanom, izbrala je dva in jih nataknila na prst. Obrnila je roko in vprašujoče pogledala Edwarda.

»Ta mi je všeč,« je rekel in pokazal na prvi prstan na njenem prstu.

»Meni tudi,« je rekla in začela snemati prstana s prsta.

»Mogoče, bi ga zmanjšala zate in drugega vzela za Susan. Čeprav sem ti hotel dati mamin prstan, mi je ta lepši. Zaslužiš si nekaj milega, saj si ti tudi mila,« ji je tiho šepnil.

»Edward, prosim te. Ne morem se poročiti s teboj. Razumi me,« je zastokala in v oči so ji privrele solze. Hudo ji je bilo, da ga je prizadela, a vseeno se ni mogla poročiti z njim.

»Potrpežljiv moški sem,« je šepnil.

Deby se je počasi odmaknila od njega. Da bi se umirila se je sprehodila po zlatarni in občudovala kotiček z urami. Edward jo je ošinil s pogledom in se nasmehnil zlatarju. Resni gospod je iz sosednjega predala izvlekel še en prstan. Edward mu je v očeh prebral, da je ta ravno prave velikosti za Deby in tudi najlepši je bil od vseh razstavljenih. Energično mu je pokimal in s pogledom ošvrknil Deby, ki se ni menila zanju. Urno je spravil škatlico v žep, vzel vrečko s prstanom za Susan in plačal izbrana prstana. »Pridi, greva, vabim te na pijačo,« je rekel in ji pridržal vrata, ko sta se poslovila od zlatarja.

Končali so spomladansko setev. Po večerji so priredili majhno zabavo. Na Debyno prigovarjanje je Thomas povabil Susan in njenega sina. Sedeli so na verandi in se gostili s pecivom in pijačo. Lester je zaigral na ustno harmoniko. Dedek Hubert je s ploskanjem dajal ritem melodiji. Občasno se je tudi Gabe s svojim tuljenjem pridružil glasbi. Susan in Deby sta se morali zavrteti z vsakim moškim. Deby se je zavrtela tudi z Jackom. Na Jackovo razočaranje se je pesem končala in moral je spusti zadihano Deby, ki mu je za konec pritisnila poljub in lice in mu skuštrala lase. Že pošteno utrujena se je usedla poleg Edwarda in naredila krepak požirek piva.
»Da se ne prehladiš,« je skrbno rekel Edward in ji ogrnil njeno jopo čez hrbet, nato jo je povlekel bliže k sebi. Roka mu je ležerno ostala na njeni rami.

»Hvala,« je šepnila in ga s komolcem rahlo dregnila v rebra. Ko jo je pogledal, mu je z očmi namignila na Thomasa in Susan, ki sta se nežno gledala. »Privoščim jima srečo,« je šepnila in spet odpila požirek svojega piva.

Edward ji je pritisnil nežen poljub v lase in zašepetal: »Torej, samo meni ne privoščiš sreče. No, tudi sebi je ne. Ne skrbi, izboril si jo bom, za oba.« Ni ji dovolil odgovoriti. Lester je začel novo pesem in prisilil jo je, da je vstala in se zavrtela z njim.

Vsi so se zabavali, veselo klepetali in smejali. Okoli polnoči so se gostje poslovili. Thomas je pospremil Susan do avta in se za trenutek še zadržal ob njej. Dedek in Jack sta se odpravila spat. Edward je pomagal Deby pospraviti mizo. Počakal je, da je pomila kozarce. Nič ji ni govoril, samo opazoval jo je in se ji nežno smehljal. Ko je zaključila in se obrnila jo je objel in privil na svoje prsi. Počasi in nežno jo je poljubil. Odmaknil se je in ji zaželel lahko noč, nato je odšel v svojo sobo. Deby je obstala v kuhinji, ne vedoč kaj naj si misli.

Med sobotnim kosilom je Edward oznanil svojo namero, da Deby nauči voziti avto.

»Hotel vam je povedati, da se po kosilu ne smete oddaljiti od stopnic verande,« je Deby rekla resno.

Ostali so se zakrohotali.