Zelena hiša 28. del

»Danes ne bo potrebe po taki previdnosti. Okoli hiše ne bo nevarno. Jaz bom zapeljal malo niže od poslopja. Po poljski poti greva do potoka. In ne Jack, danes še ne boš smel z nama,« se je še naprej smejal Edward.

Jack je skomignil z rameni. Nič ni rekel, saj je Edward odgovoril na njegovo še ne izrečeno vprašanje.

»Torej, o tem, sta zadnjič debatirala v vrtu, ko sem vaju zmotil,« je pripomnil Thomas in se zresnil.

»Ja. Ne morem dovoliti, da ne zna, nekaj tako osnovnega, kot je vožnja avta,« je odgovoril Edward in opazoval bratranca, ki mu je samo pokimal. Brez besed sta se sporazumela, da je čas, da pove svoje odločitve o ponovni poroki.

»Z Edwardom in Deby sem se že pomenil, zdaj je čas, da tudi vama povem,« je začel Thomas in pogledal dedka, nato še sina. »Odločil sem se, da se ponovno poročim. Jutri pride Susan na kosilo. Po kosilu jo bom zaprosil. Sinoči, ko sem jo pospremil, sem ji omenil, da bi se jutri z njo resno pomenil in naj premisli o možnosti ponovne poroke. Včeraj ni rekla nič, razen, da bo jutri prišla na kosilo. Ne vem, če me bo sprejela, a upam, da bo,« je resno povedal Thomas in predvsem gledal svojega sina.

»To je lepo, da se hočeš poročiti. Susan mi je všeč, samo jaz ne bi rad živel pri njej. Misliš, da bo hotela ona priti sem?« je počasi povedal Jack.

Thomas se je nasmehnil sinu. »Edward in Deby sta predvidevala, da ne boš hotel stran. Ti lahko ostaneš tukaj dokler hočeš. Če se bom poročil s Susan, bom odšel živet na njen ranč. Ona potrebuje moškega, da vodi ranč, dokler njen sin ne odraste in prevzame vse obveznosti. Edward pa ne potrebuje dveh gospodinj. Tako je življenje, Jack,« je nežno poskušal razložiti situacijo.

»Če jaz lahko ostanem pri Deby, potem bom ostal,« je prikimal Jack in veselo pogledal Deby.

Deby se je nasmehnila fantiču in pogledala Edwarda, ki jo je resno opazoval.

»Super, Thomas,« je hitro dodal dedek. Čutil je, da bo Jack začel vrtati v Edwarda in Deby. Slutil je, da čas ni pravi za taka vprašanja, zato je hitro preusmeril pogovor. Predlagal je, da se jutri po kosilu z Jackom zapeljeta do njegovega prijatelja, ki je na Jackovo srečo, tudi dedek enega od Jackovih najboljših prijateljev. Seveda je Jack veselo sprejel novico. Kosilo so nadaljevali v prijetnem vzdušju.

Deby je pospravila mizo in pomila posodo, medtem, ko je Edward brisal pomito posodo in ji razlagal delovanje avtomobila. Ko sta zaključila s posodo, je Deby imela polno glavo teorije. Edward jo je prijel za dlan in z roko v roki sta se odpravila proti avtu. Pomagal ji je na sovoznikov sedež, nato se je usedel za volan. Počasi je obrnil ključ, da je motor zarohnel.

»Ker znaš šivati s šivalnim strojem, bo to zate lažje. Tako, kot uravnavaš hitrost na stopalki pri stroju, tako tudi tukaj dodajaš moč s stopalko,« je rekel in ji kazal stopalke in ji razložil vse tri. Nato ji je razložil menjalnik. Čez nekaj trenutkov je počasi speljal. Odpeljal se je nekaj deset metrov in na poljski poti ustavil. Izstopil je in se napotil proti Deby. Vmes je odprl zadnja vrata, da je lahko Gabe vskočil.

»Očitno boš že prvo uro imela potnika,« ji je pripomnil, ko je izstopila iz avta in se odpravila na voznikovo stran.
Skomignila je z rameni in se zasmejala. »Bolje, da je v avtu, kot, da skače okoli. Ne bi ga rada povozila. Drugič bo previdneje izbiral družbo.«

Sedla je na voznikov sedež in nejeverno pogledala Edwarda. »Ne smej se!« se je še sama zarežala in ga s hrbtno stranjo dlani udarila v trebuh. »Nisem jaz kriva, da imaš tako dolge noge.«

»Jaz imam dolge noge? Jaz bi rekel, da imaš ti kratke noge in nasploh si drobižek,« se je krohotal Edward in se sklonil in ji pokazal kje naj premakne sedež.

»Jaz pa že nisem drobižek. Sem čisto normalna ženska, ti si se potegnil tja nekam pod oblake. Reci kaj Gabe,« se ni dala Deby. Gabe je kratko zalajal in šapo položil na naslonjalo Debyneg sedeža. »Vidiš, še Gabe se strinja z mano,« se ni dala Deby.

»Oh, naj ti bo. Nisi drobižek,« se je še naprej smejal Edward. Malo se je zresnil in tiho dodal: »Ravno pravšnja si zame. Zdaj pa spelji, dovolj naju bodo opravljali tudi brez urnega postanka na začetku.«

Upoštevala je njegove nasvete in razlago. Previdno je speljala in ubogala vsa sprotna navodila.

»Res še nikoli nisi vozila? Kar dobro ti gre,« je rekel presenečeno Edward in se naslonil na naslonjalo njenega sedeža.

Gabe je gobec pomolil skozi odprto okno in ni se zmenil za človeka na prednjih sedežih.

»Res nisem nikoli vozila,« je resno odgovorila Deby in gledala naravnost. Vozila je počasi in previdno.