Zelena hiša 29. del

Pripeljal sta se do potoka. Edward ji je dajal navodila, kako naj obrne avto. Po kratkem naporu ji je uspelo. Vmes je zapeljala v njivo in dvakrat ji je avto ugasnil, a ni se dala. Ugasnila je motor in izstopila sta. Predlagal je, da si pretegneta noge, zato sta prečkala potok in se sprehodila po majhnem gozdičku. Deby je našla primerno palico za Gaba in mu jo nekajkrat vrgla. Z Edwardom sta se sprehajala z roko v roki. Večino časa sta molčala. Prišla sta nazaj do avta. Deby je še dvakrat vrgla Gabu palico in šele nato ga je spustila v avto. Predno je sedla, jo je Edward povlekel v svoj objem.

»Za pretrpljeni strah si zaslužim plačilo. En poljub bo tokrat zadostoval,« ji je zašepetal predno se je lačno polastil njenih ustnic. Zastokala je v njegovem objemu in se predala poljubu. Počasi jo je nehal poljubljati. Pobožal jo je po obrazu in jo nejevoljno izpustil. Jutri bo bolj pameten in bo Gaba pustil doma, na zadnji sedež pa bo vrgel odejo in jutri se ne bo zadovoljil samo s poljubom. Čas je, da svoji bodoči ženi, pokaže kako vpliva nanj.

Susan je prišla na nedeljsko kosilo. Prinesla je svojo slovito čokoladno torto in morala je obljubiti, da bo naslednjič prinesla tudi recept. Deby ji je dovolila, da ji pomaga pogrniti mizo. Prijetno sta se pomenkovali, kot bi bili že dolgo prijateljici. Vedela je, da je Susan malo na trnih, čeprav se je dobro držala. Pav tako, je slutila kakšen bo njen odgovor glede Thomasove snubitve. Veselila se je za Thomasa. Ves čas so se sproščeno pogovarjali in smejali. Nihče ni niti namignil na poroko. Thomas je bil ponosen na svojega sina, ker se je prav spodobno obnašal. Delal se je, da ne ve, zakaj bodo pustili Thomasa in Susan po kosilu sama. A vedel je. Ko sta z dedkom odhajala je pomežiknil očetu in se zarotniško nasmehnil. Edward je pomagal pospraviti mizo. Susan ga je hotela odgnati, saj je sama pomagala. Edward ji je razložil, da bodo s skupnimi močmi prej pospravili, saj se mu mudi Deby odpeljati na naslednjo uro vožnje. Za jutri so napovedovali dež in hotel je izkoristiti sončen dan. Zdaj je tudi Susan vedela, da Deby ne zna vozit, zato se je vnela razprava o tej temi. Thomas jih ni mogel samo opazovati, še sam je poprijel za krpo in brisal posodo. Veselo so razpravljali o avtomobilih, vožnji in nujnosti prevoza v njihovem kraju. Kot bi mignil so pospravili kuhinjo. Edward je prijel Deby za roko in jo povlekel proti vratom.

»Midva greva,« se je zarežal in odkorakal. S police v predsobi je snel ključ svojega avta in ga potisnil v Debyno dlan.

»Ne misliš, da bom sama zapeljala iz garaže?« se je zgražala Deby in hitela, da bi ujela korak z njim.

»Seveda mislim. Saj ti je včeraj zelo dobro šlo,« se ji je režal Edward in jo vlekel.

Še nekaj mu je ugovarjala, a ker so se vhodna vrata za njima zaprla, Thomas in Susan nista mogla slišati njunega pričkanja. Thomas je pogledal Susan in ji z roko nakazal proti dnevni sobi. Susan se mu je nasmehnila in odločno odkorakala v pokazano smer.

»Dober par sta,« je veselo pripomnila.

»Ja, dober par sta. Samo ne vem, kaj se gresta? Očitno sta si všeč. Edward jo ljubi, samo mislim, da si to še ni priznal. Tudi Deby ni ravnodušna do njega. Zato mi ni jasno zakaj zgubljata čas in se upirata ljubezni,« je Thomas skomignil z rameni in na mizico pred kavčem postavil kozarec soka za Susan in pivo zase. Sedel je poleg Susan in se obrnil, da jo je lahko gledal. Počasi je vzel njeno dlan v svojo in jo resno gledal. Vrnila mu je pogled.

»Dovolj sva stara, da lahko govoriva odkrito in direktno,« je rekel počasi in jo ljubeče pogledal.
Samo pokimala mu je.

»Rad te imam, več kot samo rad. Ne bom te obkladal z romantičnimi frazami. Rad bi se poročil s teboj. Nisem romantik, žal. Grobi rančar sem. Nikdar nisem mislil, da se bom želel ponovno poročiti, a ob tebi sem spoznal, da bi rad do konca življenja živel s teboj. Imam nekaj zemlje, ki jo obdeluje Edward in katero bom zapustil Jacku. Imam tudi lepe prihranke. Dober delavec sem in zanesljiv moški. Tvoj sin je še premlad, da bi prevzel vse obveznosti, ki jih ranč zahteva od njega. Lahko ga vodim zanj, dokler ne odraste. Dobro bom skrbel zate. Prosim, vzemi me za moža,« je povedal svoje Thomas in iz žepa izvlekel majhno škatlico s prstanom, ki sta ga zanj kupila Edward in Deby. Podržal je škatlico, da je lahko videla prstan, nato ga je izvlekel iz škatlice. »Prosim, ali se boš poročila z menoj?« je dahnil.

Susan so se oči navlažile. Grlo se ji je osušilo. Saj je vedela, da jo bo zaprosil. Tudi odločila se je že. Celo noč je premišljevala o tem. Zdaj pa so jo preplavili srečni občutki. Samo pokimala je Thomasu in se nasmehnila.
Thomas ji je nadel prstan na prst in jo počasi in nežno poljubil.

»Ne bo ti žal, da si me sprejela za moža,« je šepnil in se ponovno polastil njenih ustnic, tokrat strastno in lačno.
Deby je živčno sedla v avto. Od včeraj ni nihče vozi avta, zato je sedež ostal prilagojen njenim potrebam. Edward se je lenobno zleknil v  sovoznikov sedež in jo opazoval izpod trepalnic. Na obrazu mu je igral droben, nagajiv nasmešek.

Deby ga je grdo pogledala in vstavila ključ v ključavnico. Ni ga še obrnila. Kar obsedela je in gledala okoli. Iskala je Gaba. Očitno se je nekam zavlekel in zaspal.

»Če ne boš speljala, bo Thomas mislil, da namerno zavlačujeva in mu ne privoščiva priložnosti,« je zamrmral Edward in si prislužil še en grd pogled.