»V kolikor misliš, da sem pripravljena, lahko,« je skomignila z rameni in nadaljevala s pomivanjem posode.
Stopil je bližje in ji umaknil pobegli pramen las z obraza. »Že kaj veš?« je nežno vprašal in jo nalahno poljubil pod ušesom.
Vedela je kaj jo sprašuje. Očitno je upal, da je noseča.
»Ne vem še,« je tiho odgovorila.
»Ni potrebe, da čakava. Če zdaj objaviva zaroko, nihče ne bo spraševal zakaj je otrok rojen prezgodaj in ne vsaj devet mesecev po poroki,« je nežno zašepetal.
»Nisem noseča. Nehaj s poroko!« je zasikala.
»Tega še ne veš,« se je nasmehnil in jo še enkrat poljubil na občutljivo točko pod njenim ušesom. Nato je samozavestno odšel v svoj kabinet. Ves napet in trd. Poželenje je pretilo, da mu zamegli razum. Hudiča, dosegla bo, da bo on popustil. Zdaj je premišljeval, da to mogoče ne bi bilo slabo. Poskrbel bo, da bo zanosila in potem se mu ne bo mogla več izmikati. Vsi so čakali na njuno objavo poroke. Vsi so verjeli, da med njima nekaj je. Prav tako, so vsi, ki so ga poznali, verjeli, da se bo poročil z njo. Lahko bi sklepali, da nočeta pokvariti Thomasu in Susan njunega slavja in zato čakata. V končni fazi pa ga je prav malo brigalo, kaj si mislijo sosedje. Hotel jo je in dobil jo bo. Dovolj neprespanih in nepotešenih noči je za njim. Udobno se je namestil v svoj stol in prižgal računalnik. Odločil se je. Če Deby hoče ljubimca, bo nekaj časa njen ljubimec. Kasneje jo bo prepričal, da svoj odnos poglobita in spremenita. Zdaj se je lažje posvetil svojemu delu.
Deby je pomila posodo in jo pospravila. Vzela je sir, ki se je zdaj že odcedil v svoji preši. Zamesila bo še testo, ki ga bo jutri spekla kot čajno pecivo. Po zajtrku bi se lahko lotila šivanja. Izbrala je že vse materiale in jih zrezala. Zdaj ji je ostalo samo še, da jih zašije. Misli so ji kljub načrtovanju opravil uhajale k Edwardu. Hudimana, zlezel ji je pod kožo. Z veseljem je živela in delala na ranču. Parkerjevi so ji bili všeč. Nekaj je čutila do Edwarda. To ni samo golo poželenje in potreba po njegovem telesu. Zakaj se je tako upirala poroki? S svojim vedenjem ji je dal vedeti, da si je želi. Nje, ne samo njenih ženskih sposobnosti vodenja gospodinjstva. Zakon s postavnim rančarjem bi znal bit nadvse zanimiv in vsekakor bi uživala v takem življenju. Dovolj je stara, da bi res lahko imela otroke, ki si jih je tako želela. Videla je Edwarda z Jackom in prepričala se je, da bi bil odličen oče. Bolj je premišljevala o svojih vzrokih za odklonitev poroke, manj argumentov je našla. Odločila se je. Če Edward hoče ženo, jo bo dobil. Segla je v košarico s suhim cvetjem in vzela škatlico s prstanom ter jo previdno spravila v žep. Zdaj se je lahko v miru posvetila testu. Dedek Hubert je pokukal k njej v kuhinjo in ji voščil lahko noč, nato pa odšel v svojo sobo. Tudi Erwin in Jack sta že odšla spat. Zunaj se je nepričakovano razbohotila nevihta. Dež je udarjal v steklo na oknu in nekajkrat se je močno zabliskalo, oddaljeno bobnenje je pričalo o besu narave. Testo je pospravila v hladilnik, pospravila je kuhinjo, ugasnila luč in se odpravila v svojo sobo. Hiša je bila tiha in razen luči na hodniku temna. Ugasnila je luč in odprla svoja vrata. Takrat je zaslišala odpiranje Edwardovih vrat. Obrnila se je in ga pogledala. Nova strela je razsvetlila nebo. V hipu je stal pri njej in jo nalahno prijel za ramena.
»Če želiš le ljubimca, ga boš tudi dobila,« je šepnil predno se je polastil njenih ustnic.
