Zelena hiša 35. del

Počasi jo je s svojim telesom porival v sobo. Zaprl je vrata in jo odvedel do postelje. Ves čas jo je nežno ljubkoval in poljubljal. Čeprav je gorel od strasti je nežno božal njen hrbet in počasi začel slačiti njena oblačila, ki so pozabljena obležala na tleh ob postelji. Sam je bil samo v majici in boksaricah. Ko je odvrgel vsa njena oblačila se je urno znebil še svojih in jo nežno položil v posteljo. Ljubil se je z njo, nežno, počasi in temeljito. Njegovi poljubi in dotiki so razvneli vsak živčni končič v njenem telesu. Prijetno je drgetala pod njegovimi spretnimi prsti. Poljubljal jo je lačno in zahtevno, nato se je počasi lotil njenega vratu in jo držal na robu razuma. Z občutkom zatajevane strasti se je počasi lastil njenih dojk, dokler so prsti raziskovali vlažno ženskost. Počasi se je premikal po njenem telesu, dokler se z ustnicami ni ustavil na njenem hribčku med drobnimi kodri. Razvnel jo je, da ga je že roteče prosila za odrešitev. Počasi si jo je vzel in potešil neustavljivo potrebo, ki je vrela v obeh. Obležala sta tesno prepletena. Njuno dihanje se je počasi umirjalo, telesi sta se počasi hladili v nočnem zraku. Vstal je le toliko, da je odmaknil pregrinjalo in ju pokril z njeno odejo. Tesno jo je privil ob svoje telo in začel počasi poljubljati. Njegova noga je počivala prek njenih in njegov ponovno vzburjeni ud se je ugnezdil ob njen bok. S prsti jo je počasi božal in razvnemal. Rahlo ga je odrinila in poskušala vstati.
»Kam bežiš?« je uspel hrapavo vprašati.

»Nikamor ne bežim. Rada bi nekaj vzela,« je prav tako zamolklo odgovorila in vstala iz postelje. Začela je tipati po svojih oblačilih.

»Mislim, da je prepozno za zaščito,« se je nasmehnil.

»Ne iščem tega. In ja, zdaj je prepozno. Prvič verjetno nisva ustvarila naslednjega Parkerja, a zdaj je pravi čas in mogoče boš res še prehitro očka,« je rekla in prižgala lučko na nočni omarici.

Občudujoče jo je opazoval. Njeno skladno, golo telo. Rahlo zardelo od njegovih poljubov in dotikov.

»Pridi nazaj,« je rekel poželjivo in stegnil svojo roko proti njej. Ni še umiril svojih hormonov. Zdaj ne bo mislil na naslednjega Parkerja, ko pa je še sam imel toliko nepotešenih strasti.

Vzela je, kar je iskala in prijela njegovo dlan, ter se vrnila v njegov objem. Takoj jo je strastno in lačno poljubil. Od poželenja se mu je meglilo pred očmi, spet se je polastil njenega mehkega telesa, jo božal pri tem pa goreče poljubljal. Predala se mu je. Pustila je, da jo potegne v nov val strasti. Tokrat se mu je hotela oddolžiti in se je nežno lotila njegovega telesa. Strast je prevzela vajeti in hitro sta se lačno lotila drug drugega in se združila v prvinskem nagonu. Obležala je pod njim. Potešena in zadovoljna. Le malenkostno se je premaknil, da je ne bi zadušil pod seboj. Zdaj je dobila malo prostora in je izpod vzglavnika, kamor jo je prej porinila, izvlekla škatlico. Počasi jo je odprla in iz nje vzela prstan ter mu ga podala.

Presenečeno jo je pogledal.

»Predno sem prišla gor sem se odločila in ga vzela. Nameravala sem priti k tebi, a si me prehitel,« se je nasmehnila.

Sedel je v posteljo in jo občudujoče gledal. »Se boš poročila z menoj?« je vznemirjeno dahnil vprašanje in ji na prst nadel prstan.

»Ja, poročila se bom s teboj,« je uspela odgovoriti predno se je polastil njenih ustnic.

»Cenim gesto, da si hotel pristati na mojo zahtevo in biti le moj ljubimec,« je uspela šepniti med poljubom.

Ni ji hotel kvariti veselja in ji povedati, da je to bila le vmesna postaja, do dokončnega cilja, da jo spravi v zakon. Vesel svoje sreče in njene predaje se je ponovno ljubil z njo. Počasi in predano. Strastno. Zaspala sta srečna, potešena in objeta. Za oknom je še vedno bobnela nevihta, ki se je nista zavedala.