Zelena hiša 37. del

Med vožnjo je Edward poročal o svojem pogovoru s Thomasom. Zvečer bosta s Susan prišla, da se pomenijo in natančno dogovorijo o prihajajoči dvojni poroki na Parkerjevem ranču. Ves čas je Edward pogledoval k Deby in se ji smehljal.

»Oh, nehaj že. Obnašaš se kot šolar, ki ima prvo punco,« je rekla na videz jezno in skozi smeh.

»Saj si prvič moja. Boš moja prva in edina žena,« ji je vrnil ljubeče.

»Kdaj si kupil prstan? Predvidevam, po škatlici, da to ni prstan tvoje mame,« je vprašala radovedno.

»Mamin prstan je lep in je tudi tvoj, a nekako nima prave energije, da bi te z njim zaročil. Kupil sem ga takrat, kot Thomasovega. Ko si se ujezila na naju z zlatarjem in odkorakala proč, mi ga je pokazal. Nisem se mogel upreti. Lahko bi se ustavila pri zlatarju in mu povedala novico, prijazen gospod se mi je zdel.«

»Ja, lahko bi se ustavila pri zlatarju. Prstan je prelep. Všeč mi je belo zlato,« je tiho rekla in pogledala skozi okno v prebujajočo se naravo predmestja.

»Torej si želela prstan in si zato popustila in se zaročila z menoj?« jo je izzival.

»Seveda! Mar ne opaziš, da sem nora na bleščeče dodatke,« se je zarežala i s prstom krcnila svoje majhne uhančke iz belega zlata, edini nakit, ki ga je nosila od kar je prišla na ranč. V lični šatulji je sicer imela nekaj lepih kosov nakita iz belega zlata in srebra, a jih je le redko uporabljala.

»Zakaj si se premislila?« je tiho, a resno vprašal.

»Všeč si mi, med nama obstaja neka posebna energija. Rada te imam. Všeč mi je tvoja družina. Všeč mi je življenje na ranču. Dovolj sem stara, da vem kakšno življenje si želim. Prišel je čas, da grem v svojem življenju naprej. Glej, v Waci imam dvosobno stanovanje, nekaj dobro naloženega denarja v vrednostnih papirjih in nekaj prostih prihrankov. Zaradi finančnega položaja se mi ni treba poročiti, ne s teboj, ne s komer koli drugim. Ko sem ostala brez službe mi ni bilo treba takoj najti novo zaposlitev, lahko bi si privoščila nekaj mesecev brezposelnosti in pri tem ohraniti svoje premoženje. Potrebovala sem spremembo. Potrebovala sem čas, da se odločim kaj hočem v življenju. Ob tebi sem spoznala, da si želim prihodnost s teboj,« je iskreno iznesla svojo resnico. »Ne glej me tako presenečeno!« je še vzkliknila, ko je videla njegov izraz na obrazu.

»No, ugotovil sem, da pravzaprav zelo malo vem o tebi. Niti pomislil nisem na tvoje finančno stanje. Meni gre prav dobro, ne potrebujem tvojega denarja. Samo zanimalo me je, zakaj se boš poročila z menoj. Čeprav verjameš, da te hočem samo zato, ker se dobro ujameva v strasti in ker potrebujem gospodinjo, se bom s teboj poročil, ker te želim ob sebi. Rad bi imel otroke s teboj. Potrebujem te, ker si moja manjkajoča polovica.,« je priznal, zdaj že sproščeno.

»Nihče se ne poroči samo zato, ker potrebuje nekoga, da mu čisti in kuha. Čeprav si praktičen človek, se ne bi vezal na nekoga zaradi tako banalnega vzroka. Čeprav boš zdaj privarčeval mojo plačo,« se je zasmejala in ga rahlo pobožala po obrazu, saj sta ravno prispela pred veleblagovnico.

Parkiral je avto in se istega hipa obrnil in jo poljubil. »Tvojo plačo bova spremenila v sklad za najine otroke,« je zamrmral ob njenih ustnicah, saj ji ne bo dovolil imeti zadnjo glede njegovega upravljanja s financami, čeprav je že zdaj vedel, da bosta skupaj upravljala vse na ranču. Ravno, ko se je odmaknil od njenih ustnic je s kotičkom očesa opazil postavo ob avtu. Prepričan je bil, da je gospa Urbant videla poljub. »Gospa Urbant je tukaj, ne moreva se ji izogniti. Naj ji poveva novico?« je tiho vprašal predno sta izstopila. Spogledala sta se in oba istočasno odkimala ter se zasmejala. Izstopila sta iz avta. Edward se je takoj znašel ob Deby. Vljudno sta pozdravila opravljivo matrono in z njo izmenjala nekaj vljudnih besed. Nato sta se odpravila po nakupih.

»Si videla kako so se ji oči zasvetile, predno sva stopila naprej? Šele takrat je opazila prstan na tvojem prstu. Iz vljudnosti ni mogla za nama, da bi povprašala,« se je zarežal Edward, ko sta bila varno v trgovini.

»Mislim, da bomo danes dobili obisk. Katera iz društva vaških čenčaric še ni bila na obisku?« se je zahihitala Deby.

»Mislim, da bo tokrat gospa Arwen dežurna,« je z na videz zamišljenim obrazom odgovoril Edward in jo objel čez rame ter jo poljubil na sence.