V nagradni igri, v kateri smo ti podarjali dve karti za vodno mesto Atlantis, smo te prosili, da nam napišeš zgodbo, zakaj je bilo to poletje tvoje najboljše doslej.
In dobesedno zaljubili smo se v romantično ljubezensko zgodbico avtorice, ki pa je želela ostati neimenovana…
NEPOZABNO POLETJE
Bilo je 23.7, ko sem se z družino odpravila na morje. Sprva sem oklevala, a sem se nato odločila, da grem. Ko smo prišli na naš stalen kraj, kamor hodimo že kar nekaj let, smo se tako kot vsakič podali po kampu iskat parcelo. Sama nad tem nisem navdušena, saj vedno zmagata starša, zato sem počakala v avtu. Čez približno pet minut so prišli nazaj, vsi navdušeni nad krasno parcelo. Ko sem prišla na dogovorjeno zemljišče, sem zraven opazila neko družino, nemško, ki je ravnokar zajtrkovala. Nisem se preveč obremenjevala z njimi, saj sva z bratom hitela, da postavimo šotor. Ko je bil šotor postavljen, sem se z bratom odšla kopat, starša pa sta pripravila kosilo. Kot je pri nas v navadi, na morju posodo pomivava jaz in brat, zato sva se jo tudi tokrat odpravila pomivat. Ker je bil kamp precej prazen, sva lahko odšla čez parcele po krajši poti in pogled se mi je ustavil na nemški družini, ki je bila poleg nas. Vse, kar sem videla, sta bila moški in ženska, ki sta delovala precej starejša, ter dva fanta, eden mi je deloval star okoli 10 let, drugi pa se mi je zdel moje starosti, 17 let, a se mi na prvi pogled in od daleč ni zdel niti približno simpatičen, zato mu nisem posvečala posebne pozornosti. Prva dva dneva je vse potekalo normalno, tretji dan zjutraj pa sem se sama odpravila umivat zobe, kar se zgodi redkokdaj. Odšla sem do prostorov, kjer imamo wc-je, tuše, skratka vse, kar v kampu potrebujemo. Postavila sem se k lijaku in si pričela umivati zobe in ker imamo lijake tudi zunaj, sem si zobe umila kar tam. Ko sem si tako umivala zobe, sem opazila, da se je nekdo postavil zraven mojega lijaka in si začel umivati roke. Jaz ne bi bila jaz, če ne bi bila tako »firbčna«, zato sem v trenutku izpljunila vso zobno pasto in pogledala, kdo stoji zraven mene. Mislim, da bi, če takrat tam ne bi bilo lijaka, na katerega sem se naslanjala, padla po tleh. Zraven mene je stal fant približno moje starosti, visok, rjavi lasje, modre oči, popolna postava – popoln je bil. Ko je opazil kako dobesedno buljim vanj, se je nasmehnil, jaz pa sem sklenila, da mu sledim in izvem, kje v kampu se nahaja. Počasi sem si začela umivati obraz, ko se je nenadoma odpravil. Počasi in previdno sem mu sledila po glavni cesti kampa, ko pa je zavil v našo regijo, sem bila čisto šokirana, fant, ki sem mu sledila, je bil iz nemške družine za nami! Vsa presrečna sem tisti dan hodila mimo njihovih šotorov, da me opazi. Ne vem, če me je opazil, a naslednji dan je bil usoden. Brat se je odločil, da ne bo pomival posode, ker gre plavat in ostala sem sama pri pomivanju posode. »Krasno,« sem si mislila, »sama bom morala nositi kup težke posode čez cel kamp.« Pri lijakih sem vse zložila v korito in ko sem bila že skoraj pri koncu, se je pri lijaku zraven mene pojavil on. Zardela sem kot kuhan rak, ko sta se najina pogleda srečala, prvič sem zares videla, da je božanski. Ker je prišel natočit vodo v steklenico, sem izkoristila priložnost in začela na veliko jamrati, da je posoda težka, nekajkrat sem jo dvignila in spet spustila, da bi »preverila« težo in očitno mi je uspelo pritegniti njegovo pozornost saj sem na poti do šotora za sabo zaslišala: »Hej.« Še danes ne morem verjeti, da me je božanski fant ogovoril. Obrnila sem se in zopet zardela, on pa me je po angleško vprašal, če potrebujem pomoč, kaj drugega kot »Seveda« nisem mogla izustiti. Ko sva prišla do mojega šotora, sva se poslovila. Neumna jaz, lahko bi ga vprašala, kako mu je ime, karkoli, ne pa da sem nemo gledala vanj. Staršem sem povedala to situacijo, le da v njej nisem uporabila sebe, ampak prijateljico in začela razlagati, da je zelo obupana, ker ne ve kaj naj stori. Še danes sem hvaležna staršem, ki so predlagali, da ga povabi na sladoled. Čakala sem, dokler ga nisem zagledala, kako odhaja proti wc-ju. Stekla sem za njim in ga ogovorila. Verjetno sem bila rdeča huje kot kakšen avto rdeče barve, a sem bila ponosna nase, da sem ga ogovorila. Zahvalila sem se mu za pomoč in ga vprašala, če rad je sladoled. Rekel je, da seveda, kdo pa ne obožuje sladoleda, mislila sem si: »Trapa, kaj pa ga sprašujem taka neumna vprašanja?« a zmenila sva se, da se dobiva ob osmih pred vhodom v kamp. Ne vem, kaj se je dogajalo pred osmo uro, ker sem bila v sedmih nebesih, morala pa sem še prikriti vso stvar pred starši. Zato sem jim povedala, da se odpravljam teč in da me ne bo kakšni dvi uri, saj nameravam teči počasneje. Ker tudi doma vsak dan tečem, so mi starši verjeli. Oblekla sem krilo ter majico brez rokavov, vzela denar, obula superge, gladiatorke skrila pod majico, prav tako pa sem skrila pod majico še par stvari za make up. Odšla sem na wc, se hitro namazala, na vrhu kabine sem skrila superge in ves make up, nato pa upala, da bo vse ostalo na svojem mestu.
Pred vhodom me je že čakal on, še vedno nisem vedela njegovega imena, zato sva se končno predstavila. Ko mi je podal roko in me pogledal s tistimi modrimi očmi, nato pa mi podaril najlepši nasmeh in se predstavil kot Claus, je bilo z mano konec. Vedela sem, da se ne bo končalo le pri sladoledu. Na poti do sladoleda sva se pogovarjala o vsem mogočem, izvedela sem, da trenira košarko, kar se mi ni zdelo nenavadno, saj je bil precej višji od mene, pa sem že jaz blizu metra in osemdeset centimetrov. Do slaščičarne sva izvedela veliko drug od drugem in mislim, da sva se oba počutila že precej prijateljsko. S sladoledom v roki sva odšla na potko ob plaži, ko me je naenkrat prijel za roko in mi rekel, da greva na pomol. Tisti trenutek bi z njim lahko odšla kamorkoli, njegov dotik roke na moji je gorel na moji koži. Usedla sva se na rob pomola in gledala, kako sonce zahaja, bilo mi je tako lepo, da sem za trenutek pomislila ali sanjam ali je to resnično. Izkazalo se je za resnično, saj je Claus opazil, da me zebe, ko sem se pogladila po rokah in mi ponudil svojo jopico. Nato me je objel čez ramena in me vprašal, če sem se imela lepo na prvem zmenku. ZMENEK!!! Nisem vedela, ali sem slišala prav, rekel je zmenek, prav zares, ta božanski fant je rekel zmenek. Čeprav dobro govorim angleško, nisem mogla govoriti, vse, kar sem naredila, je bilo, da sem mu prikimala. Ne vem, koliko časa sva sedela tako objeta, drug ob drugem, ko sva zaslišala otroške glasove in nato odšla s pomola. Pred vhodom v kamp sva se morala posloviti, saj nisem želela, da me vidijo starši. Vprašala sem ga, kako v nemščini rečeš: imela sem se lepo. »Ich hatte eine gute Zeit,« so besede ki jih ne bom nikoli pozabila in čeprav sovražim nemški jezik, so besede iz njegovih ust zvenele popolno. Ponovila sem njegove besede, on pa je odgovoril, da se je tudi on imel lepo ter da sem mu zelo všeč in me objel. Počutila sem se božansko in do šotora odšla z nasmehom do ušes ter čisto pozabila da sem odšla s supergami, prišla pa z gladiatorkami. Na srečo je bila tema in tega ni nihče opazil, zjutraj pa sem na wc-ju dobila vse nazaj. Vsak dan sem z veseljem odšla pomivat posodo, nasmejana hodila nazaj, vse dneve preživela na plaži, vse sem počela z njim. Nikoli ne bom pozabila 29.7, ko se je zgodil najin prvi poljub. Bilo je okoli druge ure, takrat ko je sonce najbolj pripekalo. Bila sva v vodi in si podajala žogo. Naenkrat sem mu žogo vrgla tako čudno, da se je žoga zabila v vodo in ga poškropila. Fantje ne bi bili fantje, če ne bi škropljenja vrnili in tako je prišlo do tega, da sva se začela škropiti. Prihajal je vse bližje k meni in me škropil, jaz pa sem le stala na mestu in ga škropila nazaj. Naenkrat se je ustavil in nehal, pomela sem si oči in stal je približno par centimetrov od mene. Zardela sem kot še nikoli, ko mi je umaknil lase z obraza in mi rekel, da sem zelo simpatična, ko takole zardim. Nato me je z eno roko objel okoli pasu, drugo pa mi položil na tilnik. Ob sebi sem čutila njegovo mišičasto telo. Pogledal me je v oči in se mi nasmejal, nato so se najine ustnice združile. Čutila sem metuljčke v trebuhu in bilo je tako neverjetno, da ne vem, koliko časa sva stala tam v vodi, čeprav sama nisem opazila, kje stojiva. Bilo je popolno, on je bil popoln in s svojimi modrimi očmi in prekrasnim nasmehom me je znova in znova uročil. Trenutek je bil popoln, dokler se ni vmešal moj brat. Pričakovala sem, da se bo začel smejati ali kaj podobnega, pa je le vprašal, kako dolgo že. Razložila sem mu vse in tako smo jaz, moj brat, Claus in njegov mlajši brat Fabian vsak dan preživljali na plaži. Brat me je kril pri večernih izhodih, jaz pa sem ga odrešila pomivanja posode. Dnevi so minevali, vsak dan sem komaj čakala, da se srečava na plaži, da me objame in poljubi in mi reče, da me ima rad, vsak dan sem z veseljem v očeh gledala dekleta, ki so se spogledljivo smejala njemu, a on je videl le mene, skoraj vsak večer sva preživela na pomolu in tako je prišel tudi zadnji večer. Sedela sva objeta na robu in nemo gledala zvezde, saj nisva vedela, če bova ta trenutek lahko še kdaj ponovila. Poljubil me je in poljub sem mu vrnila, vedela sva, da vsako leto prihajava v isti kamp, a se nikoli prej nisva videla, saj prihajamo na različne termine, zato nama je bilo še bolj hudo. Okoli polnoči sem prišla nazaj, ko sta me starša nadrla, kje hodim tako pozno ponoči. Res se mi ni ljubilo prepirati z njima, zato sem jima odvrnila, da sem spoznala neko punco in sva se preveč zaklepetali. Nisem vedela, kaj naj storim, celo noč sem prebedela s solzami v očeh, ker sem vedela, da sem se zaljubila v napačnega. Zaljubila sem se v nekoga, ki živi 1500 km proč od mene, živi v drugi državi. Naslednje jutro so odšli okoli desete ure in preden so odšli, sva se še zadnjič dobila na pomolu. Izmenjala sva si e-maile, nato pa je Claus spregovoril. »We had a great time together, and i will never forget you. Everytime you remember this summer, think of me.« Nisem si mogla pomagati in začela sem jokati kot majhen otrok. Objel me je in v njegovem objemu sem se počutila varno, ljubljeno. Nadaljeval je. »Don't think how we said goodbye, think of all those things we did together, how we laughed to tears, how we spent time fighting for ball, everything that made you smile. Cause I will. I will never forget how you made me smile, how your eyes were shining when I kissed you. I love you.« Ko je izrekel te besede, nisem oklevala, poljubila sem ga tako močno, da je bilo v tem poljubu moč čutiti toliko strasti, da bi z njo zlahka poletela. »I love you too,« sem mu odgovorila nazaj in podaril mi je enega najlepših nasmehov, kar sem jih dobila od njega v preteklih dneh. »Upam, da se vidiva naslednje leto, če pa se ne srečava, ti želim veliko uspehov, predvsem pa ljubezni.« Še zadnjič me je poljubil in nato odšel s pomola. Zopet so me zalile solze in vesela sem bila, da smo naslednji dan tudi mi odšli domov. 14 dni dopusta je minilo prehitro, a bilo je 14 nepozabnih dni mojega življenja. Zdaj ležim v postelji in poslušam najino pesem, pesem, ki se je vrtela v slaščičarni, ko sva bila na prvem zmenku, čeprav sprva nisem obravnavala tega kot zmenek. Pesem Good Life od OneRepublic. Spominjam se, kako je bilo in četudi ga ne vidim nikoli več, še vedno imam najine slike in v sebi se bom vedno spominjala vseh trenutkov, ki sva jih preživela skupaj, predvsem pa se bom spominjala tega, kako sem se počutila ob njem. Ljubljeno. Še vedno sem zaljubljena vanj in mislim, da bo moralo miniti kar nekaj časa, preden ta zaljubljenost mine. A kljub trenutni žalosti in osamljenosti, ki jo čutim, vsak večer nestrpno pričakujem njegov mail, v katerem upam, da mi čim prej sporoči datum njegovega odhoda na morje. Mogoče se pa le še srečava naslednje leto.
Ti je zgodba všeč? Klikni na 'Všeč mi je'!
