In prav nasmeh je tisti, meni ljubljanski župan, ki ti življenje dela lepše. Kajti vse kar delaš z nasmeškom, delaš lažje, pa če je še tako težko. Zadovoljen s svojim življenjem ne obžaluje ničesar, želje pa se rojevajo sproti. Vesel je, ker se mu ves čas kaj dogaja in prav v tem meni, da je čar.
Morda prav zato ne ve, kaj je glavobol, saj v življenju ni pojedel proti glavobolu niti ene samcate tablete.
Izjemno rad dela in veliko dela, vendar zaradi tega družina ni nikoli trpela, saj je znal najti čas za ženo in otroke, pa četudi so morali zaradi tega večkrat ob poznih večernih urah igrati šah ali namizni tenis.
Nasmejani župan prestolnice redkokdaj joče, kar pa ne pomeni, da ni čustven človek. Celo več … zelo mehkega srca je. Solze žalosti mu uidejo ob najhujših dogodkih, kot je recimo smrt najbližjih, solze radosti pa stečejo najhitreje ob uspehih naših športnikov, še posebej rokometašic Krima.
Ko se kaj zaplete, verjame le samemu sebi. Saj ne da ne bi poslušal nasvetov svojih najbližjih ali sodelavcev, ampak na koncu mora človek odločiti sam. Zanj je najboljša terapija pogovor s samim seboj med rekreacijo na Golovcu, zatrjuje župan.
