Bila je prva izvajalka na vrhu slovenske uradne lestvice na programu MTV Europe. Kritiki v Italiji, Veliki Britaniji in ZDA so navdušeni nad njenim vokalom in virtuoz­nim igranjem flavte. Jeseni leta 2005 je kot edina med­­­narodna gostja na­stopila pred 185.000-glavo množico na rimskem Trgu sv. Petra z vatikanskim simfoničnim orkestrom.

Z glasbo osvaja tako domače kot tuje odre. Tinkaro smo izbrali za usodno žensko prav zaradi njene karizmatične in subtilne osebnosti ter predanosti. Karkoli dela, dela s srcem. Glasbi je po­svetila življenje, in čeprav bo čez nekaj mesecev povila prvega otroka, je polna načrtov za prihodnost, med drugim načrtuje tudi glasbeno turnejo po Franciji in preostalih delih Evrope.

O usodnih izkušnjah v življenju
Verjamem, da si ljudje usodo večinoma krojimo sami in poskušam se ne obremenjevati s stvarmi, na katere sama ne morem vplivati. Je pa po drugi strani najbrž res, da nam življenje nenehno ponuja različne preizkušnje, a spet je le od nas odvisno, kaj z njimi naredimo. V mojem življenju so ves čas prisotne usodne izkušnje, in ker nobena ni manj pomembna od druge, težko karkoli izpostavim.

O posesivni ljubezni in hrepenenju
Posesivnosti in hrepenenja ne bi metala v isti koš. To sta dve ločeni stvari. Posesiv­nost je pretirana odvisnost od odnosov �’ neka oseba, ki je preplašena in nezadovoljna s sabo, želi imeti neko drugo osebo pod nadzorom, ji ukazovati, razpolagati z njenim časom in podobno. Po mojem mnenju je posesivnost negativno čustvo in destruktivno vpliva na vsakršen odnos. Jaz nisem posesivna, sem pa v življenju že imela možnost spoznati ljudi, ki so taki. Priznam, da sem hvaležna za to izkušnjo, saj so se mi prav zato razvili detektorji, ki me opozorijo, naj od takih ljudi čim prej zbežim daleč stran. (smeh)

Hrepenenje je lepa beseda, ki je nimajo vsi jeziki. V angleščini na primer ne obstaja v tako posrečeni obliki. Hrepenenje je čustvo, ki je bolj izrazito in prisotno med slovanskimi narodi. V sloven­ski literaturi se velikokrat pojavi lepa Vida, ki je simbol hrepenenja. To je navidezno paradoksalno čustvo, saj pomeni, da stremimo za nečim, kar bo. Torej si želimo nečesa, česar načeloma še ne poznamo in še nismo doživeli. Tudi jaz kdaj hrepenim, a ko sem bila mlajša, sem hrepenela večkrat kot danes. V pravi meri je hrepenenje torej lahko gibalo razvoja nekega človeka, v negativnem smislu, torej če se pojavlja v prevelikih količinah, pa je zagotovo beg od realnosti in izguba tal pod nogami.

O pravih moških in njihovem spoznanju
Ne maram besednih zvez, kot so ‘pravi moški’, ‘prava ženska’ … Kaj sploh to pomeni? Za vsakega je pravi ali prava druga oseba in celo pri posamezniku se skozi življenje ta pojem spreminja. Lahko se med dvema osebama spreminja dokaj istočasno, lahko pa tudi ne.

Ko imaš 20 let, najbrž ob sebi rabiš nekoga, s katerim lahko preživljaš prosti čas, se zabavaš in srečuješ, ko se ti zazdi, brez pretiranih obveznosti. Okrog 30. leta rabiš nekoga, ki ti prinaša občutek varnosti, najbrž nekoga, ki si želi s teboj zgraditi družino. Pri štiridesetih si želiš predvsem, da bi ti part­ner dal občutek, da te ima še vedno rad, da si zaželen. Pri petdesetih pa, da lahko potem, ko so otroci že odšli svojo pot, s partnerjem znova zaživita v simbiozi, še lepši ali drugače poglobljeni kot prej … To je seveda le nekaj stereotipnih predpostavk. Zagotovo vem le to, da je pri meni načeloma vse obrnjeno na glavo in da je edina stalnica v mojem živ­ljenju spreminjanje. Torej imam ob sebi take ljudi, ki so mi v tem podobni. Največ­krat jih primerjam z divjimi konji, ki so tako zelo svobod­ni, samosvoji in skrivnostni.

Spolnost
Spolnost je zelo pomembna v odnosu, pomembna je kot rezultat dveh oseb skupaj, pomaga pa nam tudi dojemati samega sebe in prav je, da se ji posvečamo v celoti, brez predsodkov in tabujev. Freud sicer navaja tisoč in eno deviacijo, jaz pa mislim, da deviacij, razen ko gre za takšno ali drugačno nasilje, ni. Med dvema človekoma, ki se imata rada in si zaupata, je dovoljeno vse.

(menshealth)


Zadnje novičke

Prejšnji članekCat Deeley na naslovnici revije Arena
Naslednji članekŠe vedno v cvetju