19-letna junakinja ‘Harryja Potterja’ je reviji ‘Paste’ zaupala, da se šola na ‘Univerzi Brown’, ki je pod okriljem elitne ustanove ‘Ivy League’. Emma Watson je povedala: “Tam imam prostor, da lahko prebiram literaturo in se učim. Upam, da bom uspešno opravila nivo A. ”
Emma študira literaturo in je resno začela z delom in učenjem že v orientacijskem tednu, ko se je spoznavala z ‘Univerzo Brown’. Kako pa je najbolje začeti z učenjem in kaj o njem pravijo strokovnjaki, preberi v nadaljevanju članka.
Kaj je učenje?
Psiholog Vid Pečjak pravi, da je učenje vsako spreminjanje dejavnosti pod vplivom izkušenj z razmeroma trajnim učinkom. Učenje poteka v treh procesih: prvi je osvajanje nove dejavnosti ali učenje v ožjem pomenu besede, drugi je ohranjanje učinkov dejavnosti, tretji pa je obnavljanje dejavnosti. Obnavljanje poteka kot spreminjanje, kot prepoznavanje ali kot skrajševanje ponovnega učenja.
Pečjak še dodaja, da je učenje selektiven proces in nemogoče si je zapomniti vse, kar preberemo ali slišimo. Zato pa si lahko gradivo organiziramo na manjše enote. Med učenjem posameznih enot pa ne smemo docela odmisliti vsebine drugih enot. Kadar razmišljamo, se vračamo nanje.
Kako naj se učim?
Če je gradivo, ki ga moraš predelati, kar obsežno, ga razdeliš na posamezne dele, manjše enote. Preden začneš brati posamezna poglavja, prelistaj strani le-tega in preleti vrstice, zlasti naslove in podnaslove, saj boš tako v naprej vedel/a, o čem bo govora. Pečjak pojasnjuje, da ob vnaprejšnji usmeritvi kasneje hitreje odkrijemo ključne pojme in bistvene postavke.
Poskušaj se učiti tako, da boš naučeno gradivo razumel/a, saj bo le tako tvoje učenje kar se da uspešno. Poglavje najprej enkrat preberi, nato pa podčrtaj definicije, letnice in pomembnejše stavke. Pri podčrtovanju je pomembno, da se držiš nekaterih pravil. Pečjak navaja, da moramo odstavek najprej prebrati in nato pomembne dele podčrtati. Podčrtati pa smemo največ dvajset odstotkov besedila, saj če podčrtamo preveč besed oz. stavkov, postane besedilo nepregledno.
Ob strani besedila (ali na prazen list) pa si izpisuj ključne besede, saj boš tako ob kasnejšem ponavljanju snovi hitreje našel/a in priklical/a v spomin želeno, že naučeno snov.
Velikokrat nam med učenjem dela težave slabo povezano gradivo, zato ga moraš med učenjem sam/a povezati v celoto. To lahko narediš s pomočjo asociacij. Asociacije so zveze med besedami oz. njihovimi pomeni, v širšem pomenu besede pa so to zveze med dražljaji in reakcijami. Asociacije nam pomagajo pri obnovi snovi, saj en pojem ali misel lahko prikliče še več drugih, z njo povezanih. Kompare, Stražišar, Vec in drugi navajajo, da poznamo različne vrste asociacij: asociacija stičnosti- povezujemo tisto, kar smo zaznali skupaj (npr. ladja – morje), asociacija podobnosti- povezujemo tiste stvari, ki so si med seboj podobne (npr. morje – ocean), asociacije nasprotja- povezujemo nasprotja ( npr. morje – puščava).
Kakšno vlogo imajo zapiski?
Pečjak pravi, da je zapisovanje med poslušanjem predavanj nujno zato, ker so zapiski edini kasnejši vir informacij, zapisovanje med branjem pa omogoča selekcijo pomembnega gradiva. Zaradi povečane dejavnosti je učni učinek pri obeh zapisovanjih večji. Poleg sprotnega zapisovanja imajo pomembno vlogo izvlečki, v katerih je strnjeno vse, kar je pomembno. Namesto napisanih izvlečkov se čedalje bolj uporabljajo izvlečki v obliki miselnih vzorcev, ki dajejo dober pregled snovi.
Če snovi ne razumeš, si jo lahko prepišeš (nikoli dobesedno) na prazen list in jo poskušaš osmisliti. Z izpisovanjem tako ohranjaš lastno aktivnost med učenjem, kar omogoča boljše ohranjanje naučenega (ker bereš in pišeš o snovi). Obenem pa aktivnost, kot je izpisovanje, ohranja budnost med učenjem. Pečjak nas opominja, naj nikakor ne (dobesedno) prepisujemo stavkov ali celo odstavkov, saj imamo to že napisano v knjigi in nima nikakršnega smisla pri učenju snovi. Zato si izpisuj nekakšen povzetek napisanega.
Koliko časa pa naj se učim?
Pečjak pravi, da naj bi učna ura običajno trajala od 30 do 50 minut, težavno gradivo zahteva krajše učne ure, preprosto pa daljše. Med učenjem so pomembni tudi odmori in nikar ne smeš pozabiti nanje. Najprimernejši odmori trajajo od 5 do 10 minut, nikakor pa ne smejo biti daljši več kot 20 minut, saj ohladijo naše zanimanje za študij. Pri prekratkih odmorih pa se oseba ne more duševno razbremeniti, zato poskušamo izbrati najprimernejše trajanje odmora. Smiselno se je učiti približno 50 minut, nato naj sledi 10 minutni odmor in nato spet 50 minut učenja in 10 minut odmora itd. Učenje pa naj ne traja več kot 5 ur skupaj, saj lahko pride do prenasičenja s snovjo. Po odmoru pa poskušaj najprej ponoviti naučeno snov in nato začni z osvajajanjem nove. Ne veš, kako se ponovi snov? Beri dalje.
Kaj je memoriranje?
Memoriranje je učenje na pamet. Povsem brez memoriranja ne gre, ker si moraš zapomniti tuje besede, strokovne izraze, nekatere konkretne podatke, pesmi in še marsikaj. Za uspešno memoriranje so potrebne posebne tehnike, poglavitna je tehnika asociacij. Novo gradivo povezujemo z gradivom, ki ga že poznamo, nesmiselno gradivo pa si osmislimo z asociacijami. Največjo zapomnitev pa dobimo, če novo gradivo vključimo v obstoječe semantične mreže v dolgoročnem spominu, kar pomeni, da novo znanje povezujemo s “starim ”, že osvojenim znanjem.
Kako pa ponavljam?
Naučeno snov sproti obnavljaj z uporabo kombinirane metode, kot jo imenuje Vid Pečjak. Smiselno je, da si že pred začetkom učenja gradivo razdeliš na manjše enote in jih tudi označiš. Če označimo posamezne enote učnega gradiva s številkami 1, 2, 3, 4, potem poteka učenje po kombinirani metodi takole: 1, 1+2, 1+2+3, 1+2+3+4. Najprej se boš naučil/a prvo enoto (1), potem prvo in drugo skupaj (1+2) itd. Tako vedno znova osvežuješ staro snov in osvajaš novo!
Kakšno vlogo ima pozabljanje?
Pečjak pravi, da moraš hitrost pozabljanja prilagoditi hitrosti ponavljanja. Najbolj pomembno je, da preprečiš hitro pozabljanje takoj po učenju. Naučeno snov moraš ponoviti še istega ali naslednjega dne. Če se učiš dopoldan, ponavljaj popoldan, če se učiš popoldan, ponavljaj zvečer ali zgodaj zjutraj naslednjega dne. Te ponovitve naj bodo kratke in jedrnate. Ponovitve morajo biti sprva pogoste, da si snov še bolj zapomniš, kasneje pa so lahko ponovitve bolj redke. Tako preprečimo pozabljanje.
Kompare, Stražišar, Vec in drugi navajajo, da krivulja pozabljanja kaže, da je pozabljanje snovi največje takoj po učenju, saj v prvi uri izgine več kot polovica vsega, kar smo se naučili. Osem ur po učenju je izgubljenih 60%, v enem mesecu pa 80% naučenega. Nikoli pa ne pozabimo vsega, prihranimo pa tudi čas pri poznejšem ponovnem učenju istega gradiva.
Na kratko si lahko prebral/a načine, kako se uspešno učiti in kaj vse je pomembno pri učenju. Tega se je smiselno držati ter učenje in tudi druge dejavnosti že v naprej planirati npr. z dnevnim planerjem dejavnosti, ki jih boš počel/a čez celoten dan. Na koncu dneva pa nikar ne pozabi na nagrado po učenju, pa naj bo to bodisi le čokoladica, dolg sprehod, poslušanje glasbe ali gledanje televizije. Ob napornem učenju je vsaka od naštetih stvari veliko bolj cenjena kot sicer. Kakšne pa so tvoje učne navade? Imaš kakšen lasten nasvet?
Elizabeta Šapla
Zadnje novičke
- Mojmir Šiftar (MasterChef Slovenija): konec je!
- Maja Keuc je bila izdana iz strani svojega partnerja
- Tina Maze je za rojstni dan pokazala svojo hčerko
- Britney Spears: Posredovati je morala nujna pomoč
- Marjetki Vovk in Raayu je v manj kot tednu dni uspelo tole
- Indira Ekić se bo kmalu poročila, čeprav še nima vsega dorečenega
- V MasterChef kuhinji niso samo kuhali, ampak so se tudi zabavali
- Je s tem Rok Piletič priznal, da bo nehal peti?
