Za današnjo kratko zgodbo, ki jo boš bral/a v dveh delih, se zahvaljujemo Lari Bizjak!

''You don't know you're beautiful! And that's what's makes you beautiful!'' So mi odzvanjale popolno zapete besede skupine One Direction  skozi slušalke. ''Melody!'' Je zarenčala učiteljica zgodovine. Zdrznila sem se in skrila slušalke. ''Melody! Povej mi kaj sem zdaj rekla?'' Lase sem si dala na stran in milo rekla :''Na žalost vaša informacija ni dosegla mojega ušesa.'' Razred se je zasmejal. ''Če bi me poslušala, Melody, bi natanko znala povedati, da je bil Julij Cezar tisti, ki je ustanovil Julijanski koledar…'' Nisem je več poslušala. Bolj je bil zanimiv Josh, ki je s svojimi smaragdno zelenimi očmi gledal v mojo smer. ''…ker se jutri vidimo zadnjič v tem šolskem letu in v vsem vašem osnovnošolskem obdobju, bi vam zaželela srečno opravljanje srednje šole.''

Na poti domov se mi je pridružil Josh. ''Imaš pa dobre ideje, Johnson.'' Zavila sem z očmi. ''Kolikokrat naj ti še rečem, da me kliči po imenu? Sem Melody, drugače.''Nasmehnil se je in zavil na avtobus. Joj ta lepotec. Kaj mi dela!

Še sama sem stopila v avtobus, ki je kot ponavadi zaudarjal po bencinu in olju. Sedla sem h Katie, moji starejši sestri. Sama je že končala tretji letnik gimnazije in zdaj hodi z Jacobom, najlepšim fantom v celem mestu. Čeprav so se včasih širile govorice, da kadi, jemlje mamila in je zaostal dve leti osnovne šole, je tipček res hud. ''Komaj čakam poletje! Sončenje, morje, brezskrbnost!'' Je  Katie  z iskricami v očeh opisovala poletje. Totalno se strinjam z njo, a je moje poletje precej drugačno od njenega. Za tri tedne grem z mamo, očijem in bratom Jasonom, ki je prava nadloga, na  morje nekam v Italijo, potem še v toplice z babico in dedkom, ki neznosno smrčita. ''Kdaj bom lahko šla s Katie na morje?'' Sem vprašala mamo, komaj leto nazaj. ''Ko boš stara 16, ne prej ne kasneje.'' Mi je že stotič rekla. Na morju je res dolgčas. Cele dneve tekati za Jasonom, se mazai z mivko peščenih gradov in mu neprestano kupovati sladoled. Nobene samote, ničesar. V mestecu blizu našega hotela je veliko klubov in zabav, a nikoli nisem še šla na nobeno ker sem ''premlada''. Joj. In to poletje bo spet tako.

Ko sem stopila v hišo sem takoj zasedla kavč. Vključila sem klimo in si ogledala še eno epizodo oddaje ''V koraku s Kardashiani''.  Čez uro je bilo pripravljeno kosilo. Pojedla sem majhno porcijo krompirčka in sadno solato s smetano. Obliznila sem si ustnice in se preoblekla v kopalke in skočila v bazen. Zunaj je bilo res vroče. Naredila sem nekaj krogov in se osušila z brisačo. Nastavila sem se sončnim žarkom in zatisnila oči. Kar je bilo tako rečeno brez pomena, saj me sonce sovraži. Vsi drugi so čez poletje rjavi, kot bi se cele dneve sončili, jaz, ki se res cele dneve sončim, ostanem tudi čez poletje bela kot zid. Poleg tega imam še blond lase, zaradi kterih me na morju veliko ljudi zaamenja za Nemko ali Avstrijko in mi sladoledar začne razlagati o okusih v jeziku, ki ga ne bom nikoli razumela.

Mame nisem mislila gnjaviti z vprašanjem o morju, saj sem že vedela odgovor :''Melody, tam kot ponavadi! Si že pozabila?'' Ampak,ko me je vprašala za mnenje o morju me je res presenetila. ''MENE sprašuješ kam naj gremo na morje? Mene?'' Lepo me je pogledala. ''Ja, tebe Melody! Nikoli te še nisem tega vprašala, a res me zanima tvoje mnenje. Z očetom sva mislila, da bi letos šli na morje vsi skupaj. Tudi Katie. In mogoče Jacob. A samo mogoče.''  Da računajo name, da jim bom poiskala sanjsko destinacijo sem res presenečena. Saj sem samo petnajstlestna punca, ki si želi samo nakupovati, pa fante in še enkrat nakupovanje! Hitro sem morala misliti. Hmm..  Egipt? Grčija? Ali mgoče Turčija? Ne ne ne, preveč klasično, preveč Evropsko. ''HAVAJI!'' Sem se zadrla.

Že sem sedela na letalu zraven nekega poslovneža s tisto aktovko, kot jih imajo v filmih. Imel je prenosnik, na katerega je pisal neko poročilo, a ga nisem razumela, saj je bilo v nemščini. Nekaj časa sem ga opazovala, nato pa  s pogledom poiskala mojo sestro, ki je bila stisnjena med dva obilna moška. Še sama me je zgroženo pogledala, a sem se ji le nasmejala. Bližali smo se San Franciscu, kjer smo tudi prestopili na drugo letalo. Ravno na sredini filma Mean girls je stevardesa opozorila, da naj se pripnemo, ker bomo kmalu pristali.

Na drugem letalu je bilo veliko bolje, saj sem sedela zraven nekega lepega Američana. Imel je svetle lasje in temno modre oči. Neprestano sem pogledovala k njemu, a se ni menil zame. Samo fotografiral je oblake in poslušal glasbo. Čez nekaj časa, ko se nisem več tako zanomala zanj je pilot naznanil manjšo turbulenco. Letalo se je začelo tresti in bilo me je zelo strah. Bila sem vsa panična in iz strahu prijela fanta zraven mene za roko. Čez nekaj trenutkov me je pogledal in vprašal če prvim letim. Seveda je bil to moj prvi let, a sem rekla, da ne. Čudno se mu je zdelo, da me je strah manje turbulence, a je samo zmignil z rameni in še naprej posušal glasbo, jaz pa sem se obupano oklepala njegove roke.

Končno smo pristali in se pripeljali do našega hotela. Bil je skromen a vseeno zelo zelo lep. Sobo sem si delila s Katie, a imeli sva svojo kopalnico, zato sva bili zelo zadovoljni. Kavči so bili pokriti z odejo z enakim vzorcem kot stola pri majhni pisalni mizici-povsod so bili majhni ljubki ananasi! Po kratkem ogledu hotela sem se vrgla na posteljo in zaspala, ker je bila pri nas že noč in se še vedno nisem navadila na tukajšni časovni zamik. Zbudila sem se pozno popoldan in se s sestro odpravila na sprehod do plaže. In plaža je bila tako lepa! Dobro sem se odločila.

Ležali sva na mivki in opazovali, kako se je nebo obarvalo rdeče, ko je sonce zahajalo. Veter je toplo pihljal. Zaprla sem oči in zaslišala oddaljen fantovski glas, kako kliče moje ime:''Melody! Nisi mi povedala, daboš tukaj!'' Ha, zdi se mi kot, da se kliče Josh. Ah, saj sisamo domišljam, sem si rekla, a je klical tako vztrajno, da sem počasi odprla oči in se obrnila ter videla Josha v vodi. ''Josh?! Kaj pa ti tukaj?'' Priplaval je do obale in si otresel lase. Kkao je bil lep, njegovo presenetljivo lepo in izklesano telo in lasje, ki so na tak poseben lep naičin štrleli v vse smeri. Pomahal mi je z roko pred očmi in zdrznila sem se. ''Kaj?'' Sem rekla. Povedal mi je, kako je ravno včeraj prišel sem z družino, da hodijo sem že nekaj let, vedno ob istem času in vedno v isti hotel.

No, da je tudi Josh tu, je dobro in slabo. Dobro je zato, ker poznam vsaj koga razen moje družine, slabo je, da nekoga poznam razen mojo družino. Hotela sem iti nekam, kjer bom sama in si našla nove prijatelje in ne bi več mislila na vse, ki so me v šoli klicali z vzdevkom Blondinka.


Zadnje novičke

Prejšnji članekFilmsko! Razkrite srhljive resnične skrivnosti pariških katakomb
Naslednji članekIzjavila! Britney Spears: Ahh, samsko življenje!