Erazem, kako si?
Odlično. Vendar ni relevantno. Jaz ne štejem. Jaz sem namreč vedno odlično.
Že v osnovni šoli so nas učili, kaj je pisatelj in kakšno je njegovo delo. Zanima me, kaj je pisatelj po tvoji definiciji.
Pisatelj je nekdo, ki mu psihomotorične lastnosti ali pa telesne hibe preprečujejo, da bi lepoto življenja živel, pa zato o njej raje piše.
Kaj si najprej pomislil, ko ti je takratna urednica revije Lady, Jelka Sežun, ponudila pisanje kolumne?
Da se mi hoče prikupiti, ker so o meni napisali en zelo grd in lažniv članek!
Glede na to, da si ˝naturšček˝med kolumnisti, kaj je po tvojem mnenju tisto, kar loči dobrega kolumnista od povprečnega?
Materialna, intelektualna, časovna, organizacijska, politična in nenazadnje popkovna neodvisnost. Skratka hrbtenica in jajca. Ni slabo, če ima še malo talenta za retoriko, če pa v njem najdeš še zametke pozitivnega cinizma in ščepec sarkazma, je pa zmaga že na dlani.
Kot ostale literarne zvrsti ima tudi kolumna svoje zakonitosti… Si se pred začetkom pisanja prve kolumne poglobil v teorijo, ali si preprosto začel pisati?
Začel pisati. Svoboda umetnika mora biti popolna. Kdor si je kupil knjigo “Mojih prvih 100”, ki je ravnokar izšla, bo videl, da sem se kot kolumnist vseskozi razvijal. Kar ne pomeni, da na začetku nisem bil berljiv, le kilometrina je vseeno naredila svoje. Kot povsod, mar ne?
Vem, da kot glasbenik pišeš tekste in glasbo za svoje pesmi… Imam občutek, da si moral pisati že kot otrok. Morda imaš celo kje spravljen zvezek kratkih zgodb ali poezije, ki si jih napisal v osnovni šoli.
Ja, res je. Vse to. Napisal sem celo sonetni venec. Korektno, z laškim enajstercem in magistralami. Soneti so imeli popolno zgradbo in rimo. Vsebina pa vsem tem pravilom prirejena oziroma primerna. Kasneje sem ga skuril. Še danes sem si hvaležen.
V različnih obdobjih življenja nas privlači in navdihuje različna literatura, ki nas v danem obdobju tudi nekako zaznamuje. Bi lahko izpostavil knjigo, ki si jo oboževal kot otrok, knjigo, ki je zaznamovala tvoje najstništvo, in knjigo, ki ti je bila ljuba v obdobju, ko si iz fanta postal moški?
Medved Pu je bila zanesljivo knjiga mojega otroštva. In potem Hiša na Pujevem oglu. Že kot otrok sem crkaval od smeha. V najstniških letih sem še največ bral, če govoriva o leposlovju. Bral sem marsikaj, tudi hudo kakor resne stvari, vendar kot razočarana ženska, vzljubiš predvsem stvari, ki te nasmejijo. Vojak Švejk na primer. Kasneje sem bil primoran brati predvsem strokovno literaturo, veliko matematike, fizike, elektronike in prebujajočega se računalništva. Tudi užival sem v tem. Še dandanes najraje posegam po knjigah s področja poljudne teoretične fizike. Noro, kaj delajo. Ni romana, ki bi bil bolj napet!
Več na diva.si
Zadnje novičke
- Eva Irgl tole naravnost obožuje, verjetno je zaradi tega tako kreativnega uma
- To je več kot 30 let stara fotografija Helene Blagne, bi jo prepoznali?
- Hči Rebeke Dremelj je že sedaj zelo talentirana, tole ji je uspelo
- Nina Ivanič Rep uživa na tej prelepi lokaciji
- Rok Piletič (BQL) se je vrnil domov
- Mojmir Šiftar (MasterChef Slovenija): konec je!
- Maja Keuc je bila izdana iz strani svojega partnerja
- Tina Maze je za rojstni dan pokazala svojo hčerko
