Katarinina zgodba s hrano se začne v osnovni šoli, ko je plesala v plesni šoli Mojce Horvat. “S stricem, ki je takrat študiral v Ljubljani, sva tekmovala, kdo bo dobil večji zrezek. Kot otrok sem lahko pojedla ogromno mesa in riža, klobas in slanine, a sem bila kljub temu trlica.” Sadja in jogurtov se takrat ni hotela niti pritakniti … Potem je prišla srednja šola, Katarina se je malo omehčala in “razlezla”, kot najstnici pa se ji je zunanji videz že zdel pomemben.
Postala je pozornejša na hrano in spominja se, da se je prav takrat začela zavedati, kaj “meče vase”, vendar je kmalu začela pretiravati, tokrat v drugo skrajnost.
Kuhanja se je lotila že v srednji šoli, saj je bila mama veliko na terenu, zato si je Katarina morala nemalokrat kuhati. Začela je s preprostimi stvarmi, kot so piščančji kroketi, riž, zelenjava in kompoti, nato je kuhanje osvojila in zdaj v njem zelo uživa.
Nič več nihanj
V srednji šoli je njena telesna teža zanihala iz ene v drugo skrajnost, potem pa se je pri dvajsetih odločila, da bo jedla vse, kar ji tekne, pa naj bo to zrezek ali list solate. “Odkar se ne obremenjujem več toliko s hrano in ne preštevam kalorij, povrhu pa si občasno privoščim kaj nezdravega, kot je krompirček z majonezo, se mi postava ne spreminja. Ni več nihanj v teži, čeprav jem takrat, ko sem lačna, in nimam obrokov ob rednih urah.” To namreč določa njen življenjski slog. Zaradi narave dela se ji pogosto primeri, da ji zmanjka časa za hrano in “pade” sendvič, se pa tudi zgodi, da ji čas dovoli kuhanje, in takrat se loti pripravljanja prav posebno finih jedi, kot so nežne zelenjavne rižote. “Toda za to potrebuješ čas, saj moraš najprej v trgovino in na tržnico po sestavine, potem pa še skuhati in nato ustrezno postreči. Če prideš domov ob šestih zvečer, je bolj verjetno, da boš nekaj na hitro pojedel, saj ne moreš več zdržati. Zdi se mi, da poznamo teoretične osnove zdravega prehranjevanja, težje pa se je tega tudi držati,” priznava.
Presenetljivi okusi
Hrana lahko vzbuja tudi določene občutke. Katarina obožuje hrano, zlasti če v njej lahko uživa počasi, kot pri slow foodu. “Pogosto te presenetijo s kombinacijami, ki se jih sam ne bi spomnil, denimo s sladoledom z rukolo in balzamičnim kisom. Tam se pustiš presenetiti,” pravi Katarina, ki je prava pustolovka pri odkrivanju okusov. “Preprosto govejo juho in ‘restan’ krompir pri babici pojem z veseljem, vendar uživam tudi v prefinjeno pripravljeni hrani. Zdi se mi, da si je kaj takega občasno treba privoščiti, saj pri tem ne razvajamo samo želodca, temveč tudi duha.”
Poseben čar
Pohvale za dobro pripravljeno hrano ji veliko pomenijo. Pri kuhanju precej improvizira, včasih kar “nekaj zmeče” in sama sebe preseneti. “Poseben čar je v tem, da koga razvajaš s hrano, seveda pa je fino biti tudi princeska, ki samo uživa in okuša dobrote. Oboje ima svoj čar.”
Ko je sama, je kuhanje zgolj stvar prehranjevanja, če pa je za mizo še kdo, je to dodaten užitek. Nikakor ne bi mogla na kosilo s človekom, ki ji ne ustreza, saj ne bi mogla uživati v hrani, zelo pa ji ugaja, kadar jé s prijateljicami, fantom in drugimi, ki so ji blizu.
Čarovnija omak
Najraje in najpogosteje pripravi testenine, saj obožuje raziskovanje čarovnije omak. Rada se igra tudi z začimbami, čeprav se ji zdi pomembno, da se v hrani čuti okus osnovnih sestavin. Katarina ni izbirčna, ne zavrne niti zelo pikantne hrane niti vampov. Edina hrana, ki je ne mara, je špinača. Kot otrok ni marala česna in oliv, s polnoletnostjo pa so ji začeli ugajati močni in trpki okusi, denimo kaper in pesta genovese. Od sladkarij ima najraje čokolado, in sicer nugat ali tako z visoko vsebnostjo kakava
Morski sadeži!
Najljubše od vsega so ji mrzle predjedi, denimo hobotnica v solati in različni karpači. Pretežno izbira morske sadeže. Redko se odloči za biftek, čeprav ji občasno še zadiši. Zdaj pojé manj mesa kot nekoč, zlasti v primerjavi z osnovnošolskimi časi, ko je lahko pojedla toliko mesa kot njen odrasli stric. Na krožnik najraje naloži škampe, lignje, rakce, različne sirčke, denimo parmezan. “Rada imam vse, od močnih okusov do zelo nežnih, kot pri mehki mocareli s poprom in olivnim oljem.” Kruh ima najraje polnozrnat ali črn, rajši kot sredico ima skorjo.
Za večerjo si pogosto in rada pripravi solato s tuno, zeleno solato in paradižnikom, začinjena z olivnim oljem, česnom, balzamičnim kisom in kruhovo skorjo. Okusno in ne redi. Poskusite, pa dober tek.
Tili Kojić – Viva
Zadnje novičke
- Je s tem Rok Piletič priznal, da bo nehal peti?
- Je s tem zapisom Jan Plestenjak priznal, da bo postal očka?
- Vlasta Mažgon (Poroka na prvi pogled) je odšla daleć, a ne sama
- Dejan Vunjak: Med prazniki vsi nekje na lepšem, on pa počne tole
- Ula Furlan razkrila delček zasebnosti svoje mame Miše Molk
- Maša Levačič (Poroka na prvi pogled) doživela neprijetno izkušnjo na morju
- Ste opazili to napako v nadaljevanki Skrito v raju?
- Takšen simpatičen mladenič je bil Domen Beribak (MasterChef Slovenija) pred leti
