Ljubezen pride sama 5. del

"Hvala, zajtrk je bil odličen." je rekel blago in se ji iskreno nasmehnil. "Potrebuješ pomoč okoli kovčkov?" je še vprašal.
"Ne, hvala. V teh kovčkih so drobnarije za hišo. Za začetek jih bom zložila v omaro pod stopnicami. Ko pospravim celo hišo in vidim kaj imava tukaj, bom še to postavila na svoje mesto." mu je hitela razlagati svoj načrt.
"Oh no, hiša je mogoče res malo zanemarjena, saj moški na osnovna gospodinjska opravila in estetiko gledamo malo drugače od žensk." se ji je igrivo zasmejal in nelagodno presedel, saj se je zavedal kako zanemarjeno je v hiši.
"Saj kaj drugega tudi nisem pričakovala, daj mi malo časa in vse bo tako kot mora v domu biti." mu je vrnila nasmeh in začela pospravljati po kuhinji. Za trenutek jo je prešinilo spoznanje, da sedi v svoji kuhinji z neznanim  moškim in se do njega obnaša kot do družinskega člana. No morala si je priznati, da je na Colinu bilo nekaj, kar je vlivalo zaupanje vanj in tudi misel, da bi v veliki hiši bila sama, ji je bila zdaj, ko je prespala tukaj kar malo grozljiva. Sinoči dolgo ni mogla zaspati. Odvadila se je od nočnih zvokov podeželja in to, da je on bil v spalnici na drugem koncu hodnika ji je vlivalo pogum in zaupanje. Zjutraj je slišala, ko je odšel iz hiše. Čeprav sta bila tujca se je počutila na nek način povezana z njim, vedela je, da jo bo ravno on od vseh ljudi v vasi še najbolje razumel. Čutila je potrebo po njegovem prijateljstvu in podpori v svojem novem življenju. To je bilo to, novo življenje in s tem nov ritem za njo. Obvezala se je, da bo skrbela za hišo in hrano, torej je njena dolžnost bila vstati in začeti nov dan. Opogumljena z radostjo, ki jo je preplavila ob mislim, da je obrnila nov list v svojem življenju, je globoko vdahnila in urno vstala, pri tem se ni zavedala, da se kljub zgodnji uri smehlja. Medtem, ko je pripravljala zajtrk, si je v glavi še naredila načrt po katerem, če bo pridna lahko vse pospravi in uredi po hiši ter ji vrne tisto očarljivost, ki jo je vedno imela najraje na tem posestvu in to še pred nastopom svojega delovnega mesta.

Bil je čas kosila, petega dne njunega skupnega bivanja pod eno streho. Colin je imel kar nekaj dela na polju in tudi živali v hlevu so zahtevale svoje. Medtem, ko se je on posvečal kmetovanju, je Shenon pridno delala v hiši. Colin je že prejšnji večer opazil vidne spremembe v hiši in okoli nje. Očiščena od vrha do tal, z opranimi okni in zavesami ter z vsemi drobnarijami, ki jih lahko opazi in uredi samo ženska, je hiša dajala vtis domačnosti in miline. Ko se je po stezi bližal hiši, je z veseljem opazoval odprto okno svoje sobe, kakor tudi svoje delavske obleke, ki so se sušile na vrvi za hišo. Z radostjo v srcu in tiho srečo je opazoval hišo, za katero si je želel, da bi nekega dne bila njegov dom. Bil je pozitivno presenečen nad Shenon in njeno požrtvovalnostjo, kakor tudi željo in znanjem biti prava gospodinja. Vsako jutro je vstala zgodaj, tako kot on in zvečer šla pozno spat, čez dan pa je delala in moral je priznati tudi okusno kuhala in res dobro skrbela  za gospodinjstvo. Ves čas pa je bila neverjetno dobre volje, katero je prenesla tudi na njega. Nemalokrat jo je zalotil, da si je prepevala ali celo poplesavala okoli, prepričana, da njega ni v bližini. Nekaj je bilo očitno, Shenon je res ljubila to posestvo, hišo in ta način življenja. Njen obraz je večinoma bil rahlo zardel, saj je ves čas nekaj delala, tudi nohte si je že prvi dan postrigla in oblečena je bila v udobna oblačila, ki pa z ničemer niso zakrila njene prečudovite, ženske postave, svoje očitno goste in dolge lase je imela vedno spete v kito. Po navadi sta se videvala ob obrokih v kuhinji in takrat sta se sproščeno in prijateljsko pogovarjala in smejala, ter si počasi pripovedovala o svojem življenju in se tako spoznavala. Res je ljubil njen smeh in vedro osebnost. Da, si je ponovil že neštetotič, bila bi res primerna žena zanj. Zatopljen v misli, kako naj ji počasi začne dvoriti in kakšno veselje bi ji naredil, če bi jutri pobarval hišo in okna, je urno stopil po stezi in se v ovinku okoli hiše zaletel v njo. V rokah je imela kup trave in drugega plevela, saj je urejala gredico z vrtnicami. Bila je zatopljena v svoje misli, kaj vse si še želi danes postoriti ter pri tem ni dvignila pogleda od svojega tovora, kako ji ne bi kaj padlo na tla. Ni opazila Colina, ki je prihajal po stezi. Tiho je zaklela, ko se je zaletela v njegove močne prsi in pri tem izpustila skoraj ves plevel. Če je ne bi močno prijel nad komolcem, bi še sama padla. Njune oči so se srečale in pogled je oba presenetil. Oba sta v tistem trenutku občutila isto, občudovanje, poželenje in vzburjenje, ki ga nista mogla skriti.  Omamljen z njeno bližino in prijetnim vonjem, ki se je mešal s svežim vonjem trave, je strmel v njo in jo nezavedno povlekel bližje na svoje prsi. Tudi Shenon je obstala, izgubljena v modrini njegovih oči, s tiho neizrečeno željo in potrebo okusiti njegove ustnice pri tem pa se je zavedala te iste želje, ki jo je prebrala v njegovem pogledu. Čarovnijo je v trenutku prekinilo cviljenje gum in zvok sirene avtomobila, ki se je ravnokar ustavil pred njunimi vrati. Počasi jo je spustil iz svojega objema in začel pobirati raztresen plevel. Tiho s suhimi usti je uspel izdaviti: "Pojdi pozdravit najine obiske, dokler jaz tole odnesem, takoj pridem." Obema je bilo nerodno, kaj enemu od drugega, kaj tudi zato, ker sta celotno situacijo videla poštar Shon in trgovčeva žena, gospa McLarney, oba največja opravljivca v vasi. Oba sta v trenutku spoznala kruto resnico, da bo do večera cela vas vedela, da živita skupaj in da se najverjetneje nekaj plete med njima. Ne glede na vse, živela sta v majhni vaški skupnosti z zelo visoko postavljenimi normami in z neverjetno potrebo po opravljanju. Šele sedaj je Shenon dojela, kako zgleda njun sostanovalski odnos, vsekakor to ni bil London. Dlani je obrisala ob predpasnik in z narejenim nasmeškom odšla pozdravit prišleka. Prevzela je pošto in povabila gospo McLarney naj vstopi. Saj ji je bilo jasno, da je ta že slišala, da živita pod eno streho in je prišla preverit govorice, kakor tudi to, da pogleda kakšna gospodinja je Shenon. "Ravno čas kosila je, bi se nama pridružili?" je vljudno povabila gospo McLarney, medtem ko jo je popeljala skozi hodnik do kuhinje. Gospa McLarney je s poznavalskim očesom preletela hodnik in dnevno sobo ter se zadovoljno nasmehnila: "Oh, dragi otrok, jaz sem ravnokar od kosila, res hvala za povabilo ampak moram odkloniti." je bila zelo vljudna starejša gospa. "Prosila, bi samo za kozarec vode in da ne pozabim za kaj sem prišla." je rekla in sedla za veliko kuhinjsko mizo, ki je na drugem koncu bil postavljen za dve osebi. Še preden je Shenon uspela naliti sok se je vrnil Colin in vljudno pozdravil gostjo.
"Prišla sem vaju spomniti, da je pojutrišnjem vaška veselica. Če si draga Shenon pozabila, vsaka družina prinese nekaj peciva in pijače in skupaj naredimo pravo veselico. Prelepa navada še iz časov naših prednikov, zato ne smeta manjkati." je navdušeno povedala gospa McLarney.
"Prelepa navada in vsekakor prideva." je odvrnil Colin in pogledal Shenon, ki je samo pokimala in brez besed podala kozarec jabolčnika še Colinu, ki jo je pogledal z ne skrito hvaležnostjo. Gospe McLarney ta drobna gesta, ki se je Colin in Shenon sploh nista zavedala ni ušla in se je poznavalsko nasmehnila. Popila je svoj jabolčnik in poskusila kos pite, ki je Shenon postavila pred njo nato pa urno vstala in oznanila: "Zdaj pa res moram iti naprej in opomniti še druge in le glejta, da prideta. Nasvidenje." Shenon jo je pospremila in se zahvalila za obisk nato pa potrto prišla nazaj v kuhinjo. S Colinom sta se samo spogledala. Oba sta vedela, da se ji je mudilo naprej povedati novice in nasploh vse, kar je videla pri njiju.