Poljubi me nežno 11. del

»Dobro jutro.« Odprla sem oči. Sonce je močno sijalo. »Jutro,« sem mu odgovorila. Najraje bi se kar pokrila čez glavo in spala naprej. »Pripravil sem ti zajtrk,« je rekel Lucas. Nasmehnila sem se mu. »Samo nekaj ženskih minutk pa pridem dol,« sem mu rekla. Prikimal je. Vstala sem. Iz omare sem potegnila obleko in balerinke ter odšla v kopalnico. Vedela sem, da stoji pred kopalnico in »straži«. Nežno sem se naličila, lase pa spletla v figo.

»Za fanta kuhaš odlično,« sem ga pohvalila. Zardel je. »Hvala,« je rekel. »Torej boš moj sošolec, kajne?« »Vem, da ti ni prav in razumem da ti grem na živce, ampak takšni so ukazi.« Očitno mu je bil jasno kako se počutim. »No do sedaj me še nisi oviral, torej mi še ne greš na živce,« sem ga potolažila. Oba sva se začela smejati. »Te smem vprašati nekaj osebnega?« Prikimala sem. »Imaš fanta?« Pa smo tam kjer ni muh. »Ne, nimam ga,« sem odgovorila. »Kdo pa je tisti Gal?« Mu naj povem? Ne, ni šans. »Sošolec,« sem se zlagala, no ne čisto. »A tako.« »Pa ti imaš punco?« sem ga vprašala? »Hm, niti ne.« »Pa jo boš imel in ali lahko imate angeli otroke?« Premagala me je radovednost. »Torej, poročim se lahko z angelom ali navadnim človekom. In angelski otroci nastanejo na isti način kot zemeljski. Ampak, če se angel poroči z zemljanom mora tvegati svoj sij in krila.« Kako lepo. »Torej se ne smeš zaljubiti v zemljanko, svetujem ti da paziš. Na naši šoli je veliko lepotic,« sem ga dražila. Grdo me je pogledal. »Greva raje,« je rekel. Očitno se ne bi smela šaliti. Angelček je občutljiv.»Z avtobusom hodim v šolo,« sem mu rekla. »Ampak sedaj sem jaz s tabo in hodila bova z avtom,« je rekel. »Kaj bova rekla? Da si moj bratranec? Izgubljeni brat dvojček?« »Vidim, da gledaš veliko filmov. Kaj pa koga briga kaj sva drug drugemu.« Prav ima. Mogoče mi bo dal pa Gal mir, ko bo videl ob meni seksi tipa. Sedla sva  v avto in se odpeljala. »Mi še poveš kaj o angelskem življenju?« »Torej kaj želiš vedeti?« Nasmehnilo se mi je. »Torej, kje živite. V nebesih?« Zasmejal se je. »Bujna domišljija,« je rekel. »Tako učijo v cerkvah,« sem se branila. »Živimo na drugem planetu oziroma v drugi deželi. Nekako tako, kot ti živiš na Zemlji v Atlanti,« mi je pojasnil. »In kako živite tam?« »Tako kot ti tukaj, vse je enako. Trgovine, šole, policija skratka vse. Razen tega, da pri nas živijo še hudiči, starešine in čarovnica ter angelska kraljeva družina.« »Kaj angelska kraljeva družina?« »Da, kralj in kraljica ter princ.« »Kaj? Kraljeva družina? Noro.« Nasmejal se je. »Pa vampirji in volkodlaki?« »Ti živijo na tvojem planetu.« Želela sem izvedeti še kaj več ampak prispela sva do šole.

»Pojdi se vpisat v tajništvo jaz te bom počakala v ateljeju,« sem rekla. »Prav, ampak prosim pazi nase!« Nasmehnila sem se mu. Pustila sem ga tam sama pa stekla v atelje. Kako sem ga pogrešala. Pogrešala sem platna in vonj barv. »Nekdo se je vrnil.« V kotu sem zagledala Gala. »Ja, vrnila sem se.« »Lepo, pogrešal sem te že,« je rekel. »Slabo lažeš,« sem mu rekla. Približal se mi je. »Razmišljal sem o tebi in to presneto veliko.« Za vsako besedo je stopil bližje k meni. »Scarllet, jaz…« Sklonil se je in me poljubil. Prekleto ne bi smela, ampak nisem se mu mogla upreti. Dvignil me je in položil na mizo. Začutila sem poželenje. Slekla sem mu majico. Njegovo telo je bilo izklesano, kot bi ga ustvaril sam Michelangelo. Nisva se mogla ustaviti, kot bi bil to rob te najine vezi. Prepovedan sad je najslajši. Z roko mi je segel pod obleko. Sama sem se trudila, da bi mu odprla njegove dizajnerske hlače. Čakaj malo. Nedolžnosti ne nameravam izgubiti v ateljeju in to z vampirjem. » Gal, ne.« Ustavil se je. »Oprosti nagon,« je rekel. No teoretično gledano je bila to vez, ampak on tega ne ve. Sklonil se je nadme in me še enkrat poljubil. Takrat pa so se odprla vrata ateljeja. Oba sva obstala. Zagledala sem Lucasa. Prekleto! »Scarllet?« Gal je skočil z mene in se hitro oblekel. »Se vidiva,« je zamomljal. Hitro se je pobral. Ostala sem sama z Lucasom. »Samo sošolca?« je vprašal. »Lucas ne vem kako se je to zgodilo, prisežem, da ne bi imela z njim spolnih odnosov.« Pogledal me je. »Glede na videno si jih skoraj imela.« »No pa saj je vseeno,« sem rekla. »Scarllet ni. Mislil sem da ti lahko zaupam. Nisi bila pod mojim nadzorom in takoj si se vrgla na drugega.« »Tvoj problem,« sem rekla. A v hipu mi je bilo žal. Prav je imel. »Sedaj ne bom več prijazen,« je rekel. »Sedaj se pa uredi,« je rekel ukazovalno. Ubogala sem ga. Hitro sem bila urejena. Odšla sva k fiziki. Prav nič ni bilo zabavno. Profesor fizike je nakladal o nekih zakonih gospoda Newtona. Skoraj sem zaspala. Nato pa je vame priletel listič. Razgrnila sem ga. Bilo je vabilo za zabavo pri naši šolski cipi Lini. Upam, da mi bo uspelo Lucasa prepričati po tistem prej, da greva. MOLIM ZA TO.